4.9 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

Javna tribuna vlade, gospodarstvenikov, županov in javnih uslužbencev v Lipici: “Veliko problemov še odprtih, a tudi za te obstaja rešitev”

Piše: Lea Kalc Furlanič 

“Hvala, da ste ob včerajšnjem in današnjem obisku vlade v vaši regiji in nocoj na tribuni konstruktivno in produktivno sodelovali. Rešili smo kar nekaj problemov, nekaj smo jih odprli in v teh mesecih do konca mandata se bomo potrudili, da tudi te zapremo in rešimo,” je sinoči javno tribuno v Lipici, ki so se je poleg vlade udeležili še župani, gospodarstveniki in javni uslužbenci, sklenil predsednik vlade Janez Janša. Ter vse pozval: “Naredimo čim več za večjo precepljenost, da bomo čim bolj optimistično gledali v jesen.” 

Udeleženci sinočnje javne trubune v obnovljenem hotelu Maestoso so se dotaknili več perečih primorskih tem, me drugim primarne zdravstvene oskrbe. Direktorica Zdravstvenega doma Sežana, ki pokriva vse štiri kraško-brkinske občine  – sežansko, divaško, komensko in hrpeljsko-kozinsko – Ljubislava Škibinj je izpostavila: “Oskrba s primarnim zdravstvom na Krasu in v Brkinih je specifika, saj pokrivamo veliko zemljepisno območje s skupaj 25.000 prebivalci. Poleg prostorskih težav imamo tudi pomanjkanje družinskih zdravnikov, le deset jih je, kar pomeni, da vsak skrbi za približno 2000 pacientov, kar je nad kvoto. Poleg tega je naša specifika še, da je 123 naselij razpršenih po velikem območju, kar otežuje delo, zato mi zdravnike težko dobimo in obdržimo. Naši specializanti bežijo v večje centre, mesta, kjer je lažje delati. Starejših zdravnikov pa nas je vedno manj, zato me zelo skrbi, kaj bo z našim primarnim zdravstvom. Večkrat sem predlagala, da bi zato morali na državnem nivoju našim zdravnikom opredeliti kakšne bonitete, da bi lažje delali.”   

 

ZD Sežana bo med prvimi dobila satelitski center 

Državna sekretarka ministrstva za zdravje Alenka Forte je pojasnila, da je vlada skozi zakon nastavila osnove, kako naj država razmišlja o izboljšanju razmer v primarnem zdravstvu. Dejala je, da se povečuje interes za specializacijo družinske medicine, povečalo se je tudi število vlog za priznanje kvalifikacij (140 jih je), kar pomeni, da bodo ti zdravniki lahko delali v primarnem zdravstvu, poleg tega se spreminja kriterije specializantom družinske medicine, sedaj bodo lahko že v 3. letniku pregledovali paciente in še kaj. “Spreminja se tudi zakonodaja na področju plačnega sistema v zdravstvu, pa za investicije v zdravstvo – kar 2,1 miliarde bo na voljo v naslednjih desetih letih. In prvič se je zgodilo, da država za naložbe v primarnem zdravstvu namenja 200 milijonov evrov, kar je več, kot v zadnjih 30 letih skupaj. Prednostno bo država investirala v satelitske centre, ZD Sežana je med prvimi, ki ga potrebuje. Delamo še na tem, da se v zdravstvu spremeni odnos – več pomembnosti je treba nameniti pacientovim pravicam,” je opozorila državna sekretarka. 

Glede opravljanja lekarniške dejavnosti je v odgovoru direktorici Kraških lekarn Ani Kobal, ki je izpostavila predvsem nevarnost zapiranja lekarn po manjših krajih, povedala, da je vlada predlagala amandma, ki bi omogočal ustanavljanje lekarn tudi v manjših občinah, če bi tako presodile lokalne skupnosti in če tam obstaja zdravstvena dejavnost.  

 

Da pravica do pitne vode ne bo le črka na papirju 

“Brez takšnih projektov, kot je zajezitev Suhorce za potrebe dolgoročne oskrbe slovenske Istre s pitno vodo, je ustavna pravica do pitne vode le črka na papirju,” ocenjuje minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. K pojasnilu ga je pozval Maks Filipčič s Tater. Na Rižanskem vodovodu so Vizjaka včeraj seznanili s številkami, je povedal: “Trenutno oskrbovanje s pitno vodo v Istri je navkljub več vodnim virom na škrge. V špici poletne sezone tam nimamo tekočega vodnega vira, zato je za nas najboljša rešitev zajezitev Suhorce. Postopek sprejetja državnega prostorskega načrta za ta projekt je v teku. Prehitevanje s strani civilnih iniciativ nasprotnikov je preuranjeno, ker še ne vemo natančno, kakšni so vplivi zajezitve na okolje, študije še pripravljamo. Gradnjo sicer predvidevamo v letu 2023, vendar obstaja kar nekaj tveganj, denimo se lahko zgodi, da bo ta projekt s strani prebivalcev zavrnjen. Poleg tega ima območje status naravne vrednote in bo treba najti rešitev za poseg vanjo. Imamo pa za ta projekt rezerviranih 120 milijonov evrov.” 

 

Pridobivanje gradbenih dovoljenj cefra živce 

Ob vprašanju o težavah pri pridobivanju gradbenih dovoljenje je Vizjak nekoliko pomiril: “Predvidevamo izdajo gradbenega dovoljenja (GD) za objekte, ki  niso konfliktni v prostoru v roku 30 dni, sedaj je treba na GD čakati tudi eno leto. Poleg tega je novost še, da bodo odslej dovoljenja o skladnosti gradnje s prostorskim aktom dajale občine, ne upravne enote, kar bo skrajšalo čakalni čas.” Poudaril je, da država uvaja t. i. eGraditev oziroma možnost elektronske izdaje gradbenegau dovoljenja, ki naj bi bila vzpostavljena do leta 2024.  Glede zakona o urejanju prostora je Vizjak povedal, da je vlada zakon že sprejela in ga poslala v državni zbor, kjer je prestal prvo obravnavo. Zakon precej poenostavlja in debirokratizira postopke umeščanja v prostor, skrajšuje pripravo občinskih prostorskih načrtov, hkrati pa vzpostavlja mehanizem urejanja različnih stališč državnih organov do iste zadeve, ki je urejena s tem zakonom. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi digitalno platformo, na kateri bo mogoče dobiti vse okoljske podatke o vsaki parceli, v kateri koli občini v celotni državi. Digitalizacija bo zaradi priprave vseh strokovnih podlag trajala nekaj let. 

 

Kras skoraj nima kmetijstva 

Vinogradnik Ivo Kobal iz Komna je opozoril na zelo pereč problem: “Kras skoraj nima kmetijstva, malo je vinogradništva, vinska trta oboleva, vinogradniki obupujejo, živinoreje je malo …, zato apeliram na kmetijsko ministrstvo, da bi država vzpodbudila obnovo kmetijskih površin, da bi dala kraškim kmetijskim površinam poseben status in omogočila druge olajšave kraškemu kmetijstvu, mladi namreč odhajajo.” Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je o razpolaganju s kmetijskimi zemljišči dejal, da je pri vseh razpravah treba poiskati vmesno pot, ki bo omogočala razvoj občin in krajev, ter hkrati skrbeti za ohranitev prehranske varnosti. Epidemija novega koronavirusa, pa tudi trenutne težave z energenti so nam dale jasno vedeti, da potrebujemo lokalno samooskrbo. “Za obnovo vinogradov bomo v tem in naslednjem obdobju namenjali sredstva. Res je, da so za vinogradništvo določene kvote in Slovenija ima v tem trenutku na voljo pet milijonov evrov,” je dejal. O razpolaganju s kmetijskimi zemljišči pa je povedal, da je pri vseh razpravah treba poiskati vmesno pot, ki bo omogočala razvoj občin in krajev, ter hkrati skrbeti za ohranitev prehranske varnosti. Epidemija novega koronavirusa, pa tudi trenutne težave z energenti so nam dale jasno vedeti, da potrebujemo lokalno samooskrbo. Dotaknili so se tudi turizma, izobraževanja in gospodarstva.  

  

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine