13.1 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik zrela za kazenski pregon: V času porasta okužb nasprotuje merjenju telesne temperature!

Glede na to, da se Slovenija sooča s sunkovitim porastom okužb z novim koronavirusom bi človek pričakoval, da se bo sledilo napotkom stroke, ki aktivno sodeluje pri oblikovanju ukrepov za zajezitve virusa. Očitno pa je to nemogoče pričakovati v Sloveniji, številnim “vplivnikom” tipa Werner in Marko Potrč, ki so se čez noč prekvalificirali v “imunologe”, ki odkrito nasprotujejo stroki, se je namreč sedaj pridružila še informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je javno opozorila, da vsesplošno merjenje temperature po njeno nikakor ni nujen in smiseln ukrep. “Popolnoma napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo. Zrelo za kazensko in odškodninsko odgovornost,” je v odzivu na stališče Prelesnikove kritično komentiral predsednik vlade Janez Janša. 

 

 Mojca Prelesnik poudarja, da naj bi ukrep delodajalcem in drugim predstojnikom povzročal stisko, ko se odločajo o tem, ali je merjenje resnično potrebno in nujno ter v katerih primerih. Glede na veljavne predpise informacijska pooblaščenka ugotavlja, da merjenje temperature nikakor ne predstavlja nujnega in smiselnega ukrepa vedno ter povsod. Zagovarja namreč prepričanje, da gre za ukrep, ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov. “Zato posplošenja ter odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh možnih drugih milejših ukrepov niso na mestu,” je izpostavila in ob tem dodala, da  je merjenje možno izvesti tako rekoč brez trajne obdelave osebnih podatkov, kar je zasebnosti tudi bistveno bolj prijazno.

Po besedah Prelesnikove ni pravne podlage za obvezno in vsesplošno merjenje temperature na način, da pride do obdelave osebnih podatkov. “Delodajalci ali druge organizacije, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti, kot so npr. vzgojno-izobraževalne ustanove, glede na določbe veljavne delovno-pravne in druge zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, otrok ali drugih oseb, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi,” je izpostavila in dodala, da za takšno obliko obdelave podatkov mora imeti delodajalec ali druga organizacija pravno podlago, pri tem pa po njenih besedah veljajo tudi vse druge določbe splošne uredbe o varstvu podatkov.

Kot primer navaja podpis izjave
O potrebnosti in smiselnosti tega ukrepa mora po prepričanju Prelesnikove zmeraj sicer presojati medicinska stroka, ki pa mora pri tem upoštevati veljavne predpise in zasledovati načelo sorazmernosti. “Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi, kot je npr. podpis izjave,” je izpostavila in dodala, da če se na ravni posameznih organizacij tak ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, ga je v tem primeru potrebno izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika in brez prekomerne obdelave osebnih podatkov.

Vročina najbolj pogost simptom
Predsednika vlade Janeza Janšo je sodeč po odzivu na družabnem omrežju Twitter vidno razjezil odziv Prelesnikove, kar pa seveda ne čudi, namreč s takimi sporočili se v javnosti ustvarja vtis, kako merjenje temperature, ki predstavlja enega izmed pomembnih ukrepov za omejitev virusa, ni smiseln in nujen. Pri tem je nedvomno smiselno opozoriti na strokovni prispevek z naslovom “Covid-19: kaj je dobro, da ve vsak zdravnik”, ki ga je spisal prof. dr. Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Tomažič je namreč pod podnaslovom “klinična slika bolezni” poudaril, da na žalost ni nobenih specifičnih bolezenskih simptomov in znakov, po katerih bi Covid-19 lahko razlikovali od ostalih virusnih okužb dihal, kot sta prehlad in gripa. “Bolezen večinoma poteka subakutno z različnimi simptomi in znaki,” poudarja in ob tem dodaja, da “rezultati metaanalize objavljenih raziskav kažejo, da so bile najpogostejše manifestacije vročina (88,5 %–88,7 %), kašelj (57,6–68,6 %) in dispneja (21,9–45,6 %). Oboleli lahko zaznajo tudi spremenjen voh (85,6 %) in okus (88 %). Motnje voha so v 11,8 % na splošno prvi simptom covid-19. Pogostejše so pri ženskah.”

Več si lahko preberete TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine