Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Slovenija se po indeksu ekonomske svobode uvršča na 32. mesto v svetu in na 22. mesto med 45 državami v regiji, njen rezultat pa je nad svetovnim povprečjem. Rezultat smo v zadnjih 28 letih izjemno izboljšali, saj je indeks ekonomske svobode še leta 1995 znašal komaj 50,3, nato pa je postopoma naraščal. Letos smo zabeležili najvišjo stopnjo ekonomske svobode v zgodovini Slovenije, in sicer je ta znašala 70,5. Kategorija velikost sektorja država je tista, ki bi jo morali v prihodnosti še izboljšati, da bi lahko dosegali še boljše rezultate. Ekonomsko svobodo v Sloveniji omejujejo previsoki davki in visoka poraba sektorja država, problematična pa ostaja tudi korupcija v državi.
Indeks ekonomske svobode že 28 let meri vpliv svobode in prostega trga po celotnem svetu. Letošnji rezultati potrjujejo izjemen pozitivni odnos med gospodarsko svobodo in napredkom. Ekonomska svoboda je temeljna pravica vsakega posameznika do nadzora nad svojim delom in lastnino. V ekonomsko svobodni družbi lahko posamezniki delajo, proizvajajo, porabijo in vlagajo na kakršen koli način. V ekonomsko svobodnih družbah vlade dovoljujejo delu, kapitalu in blagu, da se prosto gibljejo, hkrati pa se vzdržijo prisile in omejevanju svobode preko normalnih ravni.
Ekonomsko svobodo merimo s pomočjo 12 kvantitativnih in kvalitativnih dejavnikov, ki so grupirani v štiri širše kategorije. Prva kategorija je vladavina prava, pod katero spadajo lastninske pravice, integriteta države in učinkovitost sodstva. Druga kategorija je velikost sektorja država, kamor spadajo izdatki države, davčna bremena in fiskalno zdravje.
Tretja kategorija je regulativna učinkovitost, kamor spada poslovna svoboda, svoboda delovne sile in monetarna svoboda. Četrta kategorija je odprtost trga, ki pa zajema svobodo trgovanja, svobodo investiranja in finančno svobodo. Vsak od naštetih dejavnikov znotraj kategorij so pri ocenjevanju ovrednoteni po lestvici od nič do sto. Skupna ocena države je izpeljana iz povprečja teh dvanajstih ekonomskih svoboščin, pri čemer se vsaki pripiše enaka teža.
Po stopnji ekonomske svobode se najvišje na svetu uvršča Singapur (84,4), ki je sicer nekoliko poslabšal svoj rezultat. Na drugem mestu mu tesno sledi Švica, ki je izboljšala svoj rezultat (84,2). Na tretjem mestu je Irska (82), na četrtem pa Luksemburg (80,6). Kuba (29,5), Venezuela (24,8) in Severna Koreja (3) so države z najnižjo ekonomsko svobodo v svetu.
Slovenija je svoj rezultat zelo izboljšala
Slovenija se uvršča na 32. mesto v svetu in na 22. mesto med 45 državami v regiji, njen rezultat pa je nad svetovnim povprečjem. V poročilu za Slovenijo Heritage Foundation navaja, da je v preteklosti slovensko gospodarstvo rastlo počasi, nekoliko pa se je skrčilo v letu 2020 zaradi epidemije. Slovenija je v zadnjih letih izjemno izboljšala ekonomsko svobodo. Slednja je leta 1995 znašala komaj 50,3, nato pa se je konstantno zmanjševala in zviševala. Leta 2017 se je znižala na 59,2, zatem pa je postopoma rastla vse do letošnjega leta, ko se je kazalnik ekonomske svobode dvignil do najvišje vrednosti v zgodovini Slovenije (70,5).
K boljšim rezultatom je botrovalo izboljšanje stanja na področju javnofinančnega zdravja in pravne države. Vse od leta 2017 smo zabeležili impresivno skupno povečanje ekonomske svobode za 11,3 točke, kar nas je prvič v 28 letih poneslo čez prag k državam, ki so “večinoma ekonomsko svobodne”. Tudi na področju monetarne svobode se uvrščamo dokaj visoko, nekoliko pa nas bremenijo izdatki države. Ocenjevali so tudi, kako so se države odzvale na pandemijo koronavirusa. Med vsemi državami 177 državami nas uvrščajo na 35. mesto po uspešnosti spopadanja z epidemijo.
Imamo neodvisno, a neučinkovito sodstvo
V nasprotju s kritiko evroposlanke Tanje Fajon v Bruslju je kategorija vladavina prava med najbolje ocenjenimi kategorijami v Sloveniji. Ocenjujejo, da so v Sloveniji lastninske pravice dobro zaščitene, vendar je njihovo izvrševanje še vedno počasno. Procesi registracije lastništva so se nekoliko izboljšali, prav tako pa so zemljišča jasno naslovljena. Po njihovem opažanju je sodstvo neodvisno, a neučinkovito z velikimi zaostanki pri obravnavanju primerov. Korupcija v državi je bila in še vedno ostaja problematična. “Majhne politične in gospodarske elite prispevajo k pomanjkanju preglednosti pri javnih naročilih in k razširjenemu pajdašenju v poslovnem svetu,” še ugotavljajo.
Prav druga kategorija (velikost sektorja država) je tista, ki bi jo morali v prihodnosti izboljšati, da bi lahko dosegali še boljše rezultate. Ekonomsko svobodo v Sloveniji omejujejo previsoki davki in visoka poraba sektorja država. V kategoriji regulativne učinkovitosti pa ocenjujejo, da so stroški ustanavljanja novega podjetja izjemno nizki, medtem pa smo privatizirali dve od treh največjih državnih bank leta 2019. Vendar v Sloveniji še vedno ostaja približno 35 odstotkov podjetij, ki so v lasti države, oziroma so vodena s strani države.
Imamo tog trg delovne sile
Imamo visoke zakonske ovire za podjetja, ki želijo odpustiti delavce, zaradi tega pa imamo manj dinamičen trg delovne sile. Po drugi strani pa je država pripravljena, da privablja tuje investitorje, ponuja subvencije, posojila, garancije, subvencionira obrestne mere in odkupuje zemljišča, ki so v lasti občin, po nižjih cenah od tržne. V Sloveniji imamo relativno odprt trg, kot člani EU pa imamo 46 preferencialnih trgovinskih sporazumov v izvajanju. Večina sektorjev je odprtih za investicije, vendar je celoten sistem naložb premalo učinkovit. V finančnem sektorju v večini še vedno prevladujejo banke in ostaja dobro ohranjen.
