Kot kaže, socialistična oblast v Sloveniji stopnjuje pritiske za indoktrinacijo prebivalcev z brezsramno komunistično propagando. Tako so se rdeče zvezde pričele v letu 2019 pojavljati tudi na nekaterih spomenikih, kjer jih desetletja prej ni bilo. Takšna primera sta spomenik letalcu Josipu Križaju in spomenik stotim talcem, obešenim na Frankolovem, ki nikakor niso umrli za komunizem.
Po družbenih omrežjih so zaokrožile fotografije spomenika letalcu Josipu Križaju, ki je že v 30. letih postal član združenja TIGR, protifašistične organizacije slovenskih in hrvaških domoljubov. Ob postavitvi spomenika leta 1980 na njem ni bilo rdeče zvezde, v letu 2019 pa je socialistična oblast zaostrila indoktrinacijo državljanov in rdeča zvezda se je pojavila tudi na tem spomeniku.
Rdečo zvezdo naknadno prilepili tudi na spomenik stotim talcem, obešenim na Frankolovem
Podoben primer je tudi spomenik stotim talcem, obešenim na Frankolovem leta 1945 s strani Nemcev kot maščevaje za partizanski umor nemškega oficirja. Mnogi umorjeni ljudje s strani Nemcev niso imeli nikakršne veze s komunizmom in s partizani, prav tako niso umrli za komunizem. Na tem spomeniku ni bilo zvezde niti leta 1962 niti desetletja kasneje, letos pa se je zvezda pojavila tudi tukaj.
Foto: Twitter
Komunisti skušali uničiti TIGR in ga že dlje časa zlorabljajo
TIGR, kar je kratica za Trst, Istra, Gorica in Reka, se je sicer imenovala revolucionarna podtalna organizacija slovenskih in hrvaških domoljubov, nacionalistov in predvsem protifašistov. Delovala je na slovenskem in hrvaškem etničnem ozemlju, ki so ga po Rapalski pogodbi priključili Italiji. Njeni člani so napadali fašistične ustanove in patrulje ter izvajali sabotaže. Slovenci na Primorskem so se s fašističnim nasiljem soočali vse od prehoda teh ozemelj pod kraljevino Italijo po koncu prve svetovne vojne in še pred uradnim prevzemom oblasti s strani fašistov leta 1922. Tako so fašisti že leta 1920 požgali Narodni dom v Trstu. V boju proti fašizmu na Primorskem in v Istri se je skupina primorskih Slovencev sestala na Nanosu sredi septembra 1927 in postavila temelje organizacije TIGR. Kljub razkritju članov TIGR-a in eksekucijam t. i. bazoviških junakov po prvem tržaškem procesu leta 1930 je TIGR ostal dejaven, njegovi člani pa so se maja 1941 na Mali gori nad Ribnico kot prvi v drugi svetovni vojni zapletli v oborožen spopad proti italijanski oblasti.
Rok Krajnc
