Gradbeni baroni bogatijo na račun davkoplačevalcev s projekti, kot so predor Karavanke, drugi tir, železnica med Mariborom in Šentiljem ter tretja razvojna os!

Kot kaže, se obeta vroča jesen tudi na področju gradbeništva in infrastrukture, od nje pa si največ obetajo gradbeni baroni, v zvezi s tem se menjave obetajo tudi na Darsu. Po vsej verjetnosti bodo na vrh te družbe nastavili predsednico uprave, ki bo bolj pogodu kontinuitete, medtem pa v Avstriji predor gradijo že od septembra 2018. Zapleta se tudi pri projektu Glinščica v okviru drugega tira, kot vse kaže, pa si Petričev Kolektor skuša napolniti žepe tudi na račun projekta železniške proge med Mariborom in Šentiljem. Za mnenje o dogajanju smo vprašali podpredsednika odbora za infrastrukturo DZ Bojana Podkrajška.

 

Že ob izbruhu odmevne afere maketa, ko se je od svojega položaja moral posloviti minister za okolje in prostor Jure Leben, ki je bil v času vlade Mira Cerarja državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, se je veliko omenjalo tudi direktorja Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) Damirja Topolka. A ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je z njegovo razrešitvijo odlašala kar do prejšnjega tedna, ko je to le storila, s 1. septembrom pa ga bo na mestu direktorice DRSI nasledila Monika Pintar Mesarič, ki je bila z Bratuškovo že povezana prek JGZ Brdo. Pomenljiva pri vsem tem je tudi vloga nadministra Jerneja Pavliča. Prav on naj bi bil tisti, ki se redno srečuje z gradbenimi baroni in dogovarja posle “za penzijo”, kot so se mladi naučili v filmih, so nedavno napisali v Demokraciji.

Dela na avstrijski strani predora Karavanke stekla septembra 2018, pri nas še nismo zaključili niti razpisa
V tem času javnost najbolj razburja zgodba v zvezi z drugo cevjo predora Karavanke, dela v predoru na avstrijski strani so namreč stekla že septembra 2018, v Sloveniji pa še vedno nismo uspeli zaključiti postopka javnega naročila, ki se je začel decembra 2017. Do izteka roka konec julija je sicer Dars prejel pet ponudb, med katerimi je bil, kot smo na Nova24TV že poročali, najcenejši turški Cengiz Insaat, ki je podal ponudbo v višini 99,6 milijona evrov. Druga najugodnejša ponudba je prišla s strani grškega podjetja J&P Avax v višini 115 milijonov evrov, šele na tretje mesto pa se je uvrstila skupna ponudba Kolektorja Stojana Petriča z Rikom Janeza Škrabca in turškim podjetjem Yapi Merkezi v vrednosti 121 milijonov evrov. Drugo cev karavanškega predora bi podjetje Implenia Österreich gradilo za 121,5 milijona evrov, največ davkoplačevalskega denarja, 122,2 milijona evrov, pa zahteva gorenjska gradbena družba s češkim Metrostavom, ki je sicer marca lani dala drugo najugodnejšo ponudbo.

Mahnič vladi v pobudi predlagal, da bi tudi na slovenski strani Karavank gradilo isto podjetje kot na avstrijski, Podkrajšek opozarja na časovno stisko
Za komentar smo prosili podpredsednika odbora za infrastrukturo, okolje in prostor v državnem zboru Bojana Podkrajška, ki je povedal: “V tem postopku, ki ga spremljamo že več kot dve leti, se očitno dogajajo neke spletke. Decembra bo dve leti, odkar smo pričeli s postopkom za izbiro izvajalca, v tem času pa so sosedi Avstrijci že pričeli graditi predor. V tem postopku je zaznati, da se verjetno načrtno krši veljavna zakonodaja o javnem naročanju, seveda se ruši tudi tehnična plat, ki je pomembna za tako velik projekt, nekateri pa želijo pretiravati tudi s samo ceno tega projekta.” Podkrajšek meni, da bi pri tako pomembnih projektih vlada morala postaviti jasno stališče, da se vidi, če se pri javnem naročanju resnično krši zakonodaja, pregledati in po potrebi spremeniti pa bi bilo morda potrebno tudi kakšno točko zakonodaje. Nedavno je poslanec SDS Žan Mahnič vladi v poslanski pobudi predlagal, naj gradnjo druge cevi Karavank nadaljuje družba Arge Swietelsky Tunnelbau, ki že gradi na avstrijski strani predora. S smiselnostjo pobude se strinja tudi Podkrajšek: “Vredno je razmisliti, da bi ta zahteven projekt, sploh glede na časovno stisko, gradil izvajalec, ki ga že gradi v sosednji državi.”

Menjave se obetajo tudi na vrhu Darsa
V tem kontekstu ne gre spregledati poročanja Požareporta, ki je napovedal, da se konec avgusta obeta menjava članov uprave Darsa, ki več kot očitno niso pogodu globoki državi. Namreč, tako predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic kot član uprave Vili Žavrlan si zadnja leta prizadevata za izbiro ponudnika, ki bo dal najcenejšo in najkvalitetnejšo ponudbo. Kot možna nova predsednica uprave Darsa se omenja nekdanja članica Slovenskega državnega holdinga Nada Drobne Popovič, ki se je omenjala že kot možna kandidatka za direktorico DRSI. Podkrajšek je o tem povedal: “Če menjujemo upravo Darsa zato, da bomo lažje prišli do izvajalca, v tem primeru predora Karavanke, je v Sloveniji nekaj hudo narobe. Glede na to, da se ti postopki na Darsu vlečejo že nekaj časa, se bojim, da se bo enako dogajalo tudi v projektu tretje razvojne osi. Če bodo napake pri razpisih tudi pri tem projektu, bodo državljanke in državljani, ki čakajo na ta tako potreben projekt, razočarani.” Glede na to, da postopki zgolj pri Karavankah potekajo tako dolgo, Podkrajšek meni, da bi bilo potrebno razmisliti tudi o menjavi predsednika uprave.

Zaradi domnevno ponarejene reference najcenejšega ponudnika bodo ponovili razpis pri projektu Glinščica
V sredo pa je odjeknila novica, da bo razpis za izvedbo projekta Glinščica ponovljen, kar je zelo sumljivo, saj je družba 2TDK za izvajalca dejansko že izbrala najugodnejšega ponudnika, nato pa je svojo odločitev na hitro spremenila, češ da faza pregleda in ocenjevanja ponudb ni bila ustrezno opravljena. Generalni direktor 2TDK Dušan Zorko je to v izjavi za javnost obrazložil z naslednjimi besedami: “Pokazalo se je, da tisti, ki je bil najcenejši, ni bil najboljši, ker je domnevno ponaredil referenco.” Ob tem je Zorko poudaril, da namerava družba 2TDK novi razpis objaviti v najkrajšem možnem času, ter izrazil razočaranje nad majhnim številom prispelih ponudb pri prvem razpisu: “Pričakovali smo več ponudb, tako domačih kot mednarodnih. Žal so prišle tri ponudbe.”

Predstavnik najcenejšega konzorcija napoveduje pritožbe, Podkrajšek opozarja, da najcenejše podjetje ni vedno tudi najboljše
Predstavnik prvotno izbranega konzorcija družb MarkoMark Nival, Nival invest in Ekorel Aleksander Schara se je zdaj oglasil za Reporter. Kot navaja STA, je odločno zavrnil očitke o domnevno ponarejeni referenci in pojasnil, da je družba 2TDK med zahtevami v razpisu v obrazcu določila, da mora ponudnik med drugim izkazati referenco glede tega, da je že zgradil zid dolžine nad 50 metrov in višine več kot osem metrov: “Družba, ki je v letu 2017 v občini Pesnica gradila ta zid, je postavila zid, daljši od 70 metrov in višji od osmih metrov. Šlo je za našega podizvajalca, podjetje PGGH. Oni so specializirani za podporne zidove, trenutno gradijo podoben zid za Slovenske železnice. Seveda smo kot ponudnik ta dokument z zahtevanimi referencami korektno izpolnili, referenco so na Občini Pesnica na podlagi vse dokumentacije, s katero razpolagajo, potrdili. Bila je torej priložena naši ponudbi za gradnjo nadvoza nad dolino Glinščica.” Schara je tudi napovedal, da se bodo zaradi razveljavitve razpisa pritožili na Državno revizijsko komisijo. “Na teh področjih je nekaj hudo narobe, pri vseh projektih namreč vidimo, da se pojavljajo ista podjetja, isti akterji in isti akterji se tudi pritožujejo na razpise. Tukaj ne morem podpirati podjetja, ki je morda poneverilo reference, sploh pri tako pomembnem projektu, potrebno je upoštevati tehnično plat projekta,” je dogajanje komentiral Podkrajšek in dodal, da najcenejši ponudnik ni vedno tudi najboljši ponudnik.

Petrič si želi napolniti žepe tudi na račun železniške proge Maribor–Šentilj
A podobna zgodba se odvija tudi pri bistveno manj odmevnem projektu železniške proge Maribor–Šentilj, pri katerem se je referenčna cena razpisa z 92 milijonov evrov dvignila na 101 milijon evrov, prijavil pa se je tudi Cengiz, ki je bil na razpisu najcenejši. Dokumentacija naj bi bila po navajanju Demokracije načrtno pripravljena tako, da se Cengiz ne bi mogel prijaviti, in prav Kolektor je nato ponudil referenčno ceno projekta v višini 101 milijon evrov.

Rok Krajnc