Slovenska gospodinjstva so se v tretjem letošnjem četrtletju veselila višjega bruto razpoložljivega dohodka kot pred letom prej; rast je bila 4,6-odstotna. Dodatni denar so gospodinjstva sicer razdelila – polovica je šla v dodatno potrošnjo, polovica pa za varčevanje, so pred nekaj dnevi povedali na statističnem uradu.
K rasti bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev so v tretjem letošnjem četrtletju največ prispevala sredstva za zaposlene (5,3 odstotne točke), najbolj pa so ga zniževali neto dohodki od lastnine (za 0,9 odstotne točke) in tekoči davki na dohodek in premoženje (za eno odstotno točko).
V absolutnem znesku se je razpoložljivi dohodek povečal za 300 milijonov evrov, približno polovica pa se je prelila v varčevanje. “Če nekoliko poenostavimo, sta se vsaka dva dodatna evra razpoložljivega dohodka enakomerno razporedila med potrošnjo in varčevanje – en evro je šel v potrošnjo, drugega pa so gospodinjstva privarčevala,” je povedal Borut Strnad z oddelka za nacionalne račune na statističnem uradu.
Stopnja varčevanja gospodinjstev, ki jo statistiki merijo kot delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev, je bila tako v tretjem četrtletju 13,8-odstotna oz. za 1,6 odstotne točke višja kot v enakem obdobju lani. “Še vedno velja, da so slovenska gospodinjstva razmeroma visoko nagnjena k varčevanju,” je dodal Strnad.
Najvišjo stopnjo varčevanja so gospodinjstva v Sloveniji sicer beležila v letih od 2006 do 2008, torej v podobnih gospodarskih razmerah, kot so trenutne.
