Že dlje časa je iz Splošne bolnišnice Jesenice mogoče slišati opozorila, da bo Gorenjska za vzdržno zdravstvo na sekundarni ravni potrebovala dodatno bolnišnico. Za njeno realizacijo bi po prepričanju direktorja bolnišnice Janeza Poklukarja potrebovali približno 200 milijonov evrov, pri čemer pa ta opozarja, da bo na koncu vse odvisno od politične volje.
Sami začetki strategije razvoja bolnišnice na Jesenicah segajo v leto 2014, ko je z vodenjem bolnišnice pričel Poklukar. V obliki osnutka je bila ta že obravnavana s strani gorenjskih županov in ministrstva za zdravje, v tem mesecu pa je bila strategija jeseniške bolnišnice za obdobje 2018-2025 dokončno potrjena s strani sveta zavoda.
Po prepričanju predsednika sveta zavoda Dušana Krajnika bi lahko strategija sama po sebi predstavljala mrtvo črko na papirju, če bolnišnica ne bi imela tako dobre ekipe, ki je sposobna v realnosti tudi izvesti tisto, kar napiše. Ob tem pa je dodal, da je v zadnjih treh letih bolnišnica poslovala v pozitivnih številkah ter v skladu s sanacijskim zakonom poravnala vse pretekle grehe, kar ji je omogočilo, da brez bremen zakoraka v letošnje leto. Svet zavoda iz tega razloga po navedbah STA verjame, da bo nova strategija izpeljana.
Na današnji predstavitvi strategije je sodelovala tudi namestnica strokovne direktorice jeseniške bolnišnice Petra Rupar, ki je spregovorila o načrtih glede razvoja novih strok in širitev že obstoječih programov z namenom, da bi bila omogočena celostna obravnava Gorenjcev v njihovi primarni regiji. Ob tem pa je bilo mogoče slišati, da kar zadeva sekundarno zdravstvo, država na prebivalca porabi okrog 700 evrov, na Gorenjca pa veliko manj, in sicer 380 evrov.
Napoveduje se kolaps
Trenutno na Gorenjskem vlada kadrovska, finančna in prostorska nevzdržnost, kar napoveduje kolaps, opozarja Poklukar in izpostavlja, da bo potrebno korenito reformirati finančni sistem ter rešiti problem kadrovske podhranjenosti. Poklukar je prepričan, da bodo le na Gorenjskem za oskrbo na sekundarni ravni potrebovali dodatnih 800 zaposlitev do leta 2030. Med problematičnimi področji je tudi področje infrastrukture, saj se vedno bolj povečuje število rakavih bolnikov, bolnikov z demenco in odpornimi bakterijami. V jeseniški bolnišnici imajo na voljo 263 postelj, vse štiri gorenjske bolnišnice pa nudijo zgolj tri postelje na 1.000 prebivalcev, kar kaže na kadrovsko podhranjenost. Statistično gledano državno povprečje predstavlja 4,5 postelje, evropsko pa 4,9 postelje na 1.000 prebivalcev.
Potrebnih dodatnih 370 postelj
Zaradi povečanih potreb bi bilo potrebno gorenjski bolnišnici do leta 2030 zagotoviti dodatnih 370 postelj, a je na obstoječi lokaciji bolnišnice mogoče zgraditi le objekt s kapaciteto 120 postelj. Najbolj optimalno bi bilo, da bi bila nova bolnišnica za akutno obravnavo zgrajena na povsem drugi lokaciji, obstoječo bolnišnico pa bi uporabili za izvajanje programov rehabilitacije, zdravstvene nege, paliative in nege. Vendar pa bi bila tudi za to potrebna sanacija glavne stavbe.
Gradnja bi trajala od 42 do 48 mesecev
Na podlagi obstoječih izračunov bi izgradnja nove bolnišnice stala 195 milijonov evrov. Lokacij, kjer bi bila možna izgradnja, je več, med drugim sta se že omenjali območji v bližini obstoječe bolnišnice in v Radovljici. Za gradnjo takšne bolnišnice bi bilo potrebnih med 42 in 48 mesecev, pri čemer pa je potrebna tudi politična podpora. Sicer je bolnišnica osnutek strategije zdravstvenemu ministrstvu poslala že pred dvema letoma, ga korigirala in nato lani tudi pridobila pozitivno mnenje. Vodstvo bolnišnice računa na to, da bo po državnozborskih volitvah deležna ustrezne podpore s strani politike.
N. Ž./Nova24TV
