Kljub temu, da je naše zdravstvo drago, žal ne zadošča potrebam pacientov, kar pa upravičeno sproža splošno nezadovoljstvo med državljankami in državljani. Prepotreben denar se namreč na račun dobaviteljsko nabavne mafije odteka preko kanalov, namesto, da bi bil namenjen za izboljšanje situacije na področju zdravstva. Da tako sistem v praksi aktivno deluje, so na lastni koži izkusili člani zdravniške skupnosti, ki so se odločili, da se temu uprejo in obidejo sistem dobave materialov v Sloveniji. Isti material bodo tako dobavljali iz Nemčije, saj je ta tam precej cenejši kot pa v Sloveniji.
Na strani civilnodružbenega gibanja Zdravstvo.si, katerega člani, podporniki in somišljeniki se zavzemajo za uresničitev cilja, ki ga predstavljata zdravje pacientov in poštena ter učinkovita pot do njega. Krištof Zevnik, ustanovitelj zdravniške skupnosti Medikont za neposredno naročanje pri proizvajalcu, razkriva zgodbo okrog preplačanega materiala v slovenskem zdravstvu. “S pomočjo formalnih in neformalnih povezav med podjetji, funkcijami v državnem aparatu in ZZZS ter izvršilnimi oblastmi se je vzpostavil sistem, ki ima za posledico nedostopnost do zdravstvenih storitev in dogovorno ekonomijo s preplačanimi materiali in zdravili. Tu pa je zgodba, o tem, kako je majhna zdravniška skupnost obšla celoten sistem dobave materialov v Sloveniji in isti material po veliko nižji ceni dobavlja iz Nemčije,” poudarja uvodoma.
Glede na to, da so rezultati analiz razkrili povezave in s tem povezane dogovore, ki nastajajo med dobavitelji, zdravniki in ustanovami, katerih poslanstvo naj bi bilo nadziranje pretoka denarja, ki je namenjen za zdravljenje, ne čudi, da je vedno več zdravnikov, ki opozarjajo, da takšen zdravstveni sistem ne deluje v korist pacientov. Med najbolj glasnima zdravnikoma sta nedvomno dr. Blaž Mravlje in dr. Marko Noč, ki sta v povezavi z dobavo žilnih opornic razkrila, da prihaja do sistemske korupcije. Ne samo, da so se cene razlikovale od bolnišnice do bolnišnice, te so bile tudi precej višje, kot na evropskem prostem trgu. Sledi o epilogu pa še vedno od nikjer.
Zevnik, ki sicer velja za zagovornika javnega zdravstva, kjer bi imel vsak bolnik pravico do svobodne izbire zdravnika, kjer bi javni zdravstveni zavodi z zasebnimi konkurirali na trgu zdravstvenih storitev, bolnik pa bi imel pravico do kakovostne in pravočasne obravnave poudarja, da so si slovenski dobavitelji ustvarili zapleteno obliko mreže povezav, s pomočjo katere na usklajen način obvladujejo prodajo zdravil in pripomočkov za zdravila. Podjetje Sanolabor in z njim povezana podjetja so po njegovih besedah tista, ki predstavljajo ključne dobavitelje v našem zdravstvu. “Sanolabor je kot predstavnik delodajalcev dolgoletni član skupščine ZZZS. Skupščina ZZZS (v skupščini so tudi predstavniki Kemofarmacije, Tosame, družbe Zaloker & Zaloker in pomembnih dobaviteljev medicinskega materiala in zdravil) pa v imenu vseh državljanov bdi nad pravicami, uresničevanjem pravic in porabo skupno zbranega denarja za zdravljenje bolnikov. Naloga skupščine je tudi, da poda predloge za izboljšanje in večjo dostopnost do zdravstvenega varstva državljanov,” poudarja.
Zaradi nesodelovanja so bili primorani instrumente iskati drugje
Do lanskega leta je zdravniška skupnost Medikont za neposredno naročanje pri proizvajalcu, katere ustanovitelj je Zevnik, kupovala instrumente v eni izmed sosednjih držav. Nekega dne pa so po besedah prejeli klic s strani Miba Vite, če bi sodelovali pri “veliki zgodbi”. “Izkazalo se je, da nam je Miba Vita želela dobavljati instrumente, ki smo jih do tedaj kupovali neposredno pri proizvajalcu. Ko smo ponudbo za sodelovanje zavrnili, se je izkazalo, da nam proizvajalec iz sosednje države instrumentov ne želi več prodajati,” je izpostavil in ob tem pojasnil, da je omenjena družba poslovno povezana s Sanolaborjem, ta pa je pooblaščen distributer družbe Miba Vita.
Vir: Zdravstvo.si
Potem, ko so zavrnili sodelovanje v “veliki zgodbi” so bili v skupnosti na račun novih okoliščin prisiljeni, da instrumente, ki jih izdeluje isti proizvajalec, najdejo nekje na evropskem prostem trgu medicinskih pripomočkov. V Nemčiji jim je uspelo najti dobavitelja, ki je po pogajanjih ponudil 48 odstotkov nižjo ceno, kot jo ima dobavitelj v Sloveniji. “Slovenski dobavitelj Miba Vita ima prek pooblaščenega distributerja družbe Sanolabor v povprečju celo 15 odstotkov višjo ceno izdelkov kot jo plačujejo nemški zdravniki! V pogajanjih je nemški dobavitelj razumel, da ima Slovenija manjšo kupno moč v primerjavi z Nemčijo. Skoraj polovico manjši zaslužek državljana Slovenije v primerjavi z Nemčijo pomeni, da bi morala realna cena medicinskega pripomočka, znašati pol manj kot je trenutna cena pri slovenskem dobavitelju!”
Omenjena zgodba nedvomno dokazuje, da je mogoče na samostojen način na prostem evropskem trgu doseči precej bolj ugodne cene, saj očitno dobavitelji zmorejo razumeti, da je slovenska kupna moč nižja, kot pa v kateri drugi večji evropski državi, zato temu primerno prilagodijo tudi ceno. “Z dejanjem postavljamo ogledalo članom skupščine ZZZS, še posebej dobaviteljem v skupščini ZZZS, ki skrbijo za pregledno in učinkovito porabo denarja v dobro vseh državljanov. Ob njihovih plemenitih nalogah v skupščini ZZZS, pa že desetletja odteka na stotine milijonov javno zbranega denarja za zdravstvo,” je kritičen Zevnik, ki ob tem opozarja, da se na račun vztrajanja na preživetem modelu statičnega javnega zdravstva oziroma državnega zdravstva, monopolih in dogovorni ekonomiji ljudi postavlja tudi v čakalne vrste, pri tem pa jih nemalo izgubi življenje.
