Zoran Dernovšek: Glavni obveščevalec Anton Peinkiher pripadnikov TO ni obvestil o temu, da naj bi jih helikopterji JLA ne bi ogrožali

Slovenija še vedno ne priznava junakov slovenske osamosvojitvene vojne. Velikokrat se znajdejo v drugačni vlogi, ko jih del javnosti prikazuje kot največje zločince slovenske osamosvojitve. Eden izmed slovenskih junakov je tudi Zoran Dernovšek- Raketka. Predstavljamo njegovo zgodbo.

 Zoran Dernovšek- Raketka spada med največje junake v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Vendar mu del javnosti očita, da je storil agresorsko dejanje s sestrelitvijo agresorskih dveh helikopterjev JLA nad Igom dne 27.6.1991. Svojih usodnih trenutkov tistega dne se spominja zelo sveže.

Njegova zgodba ima tudi tragično noto, saj so mu kadri iz JLA v slovenski vojski ves čas po vojni podtikali, da naj bi v helikopterju, ki ga je sestrelil, umrl pilot Toni Mrlak, kateri naj bi hotel prebegniti na takratno slovensko stran. Smrt Tonija Mrlaka se je znašla na sodišču,vendar je bila tožba proti brigadirju Antonu Krkoviču zavržena. Sodni senat je v svoji obrazložitvi navedel, da niso podane okoliščine, ki bi potrjevale, da gre za kaznivo dejanje protipravnega pobijanja in povzročanja ran sovražniku, saj je Krkovič med oboroženim spopadom med enotami Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in obrambnimi strukturami Republike Slovenije le izvajal navodila in ukaze nadrejenih, zato je tudi ukazal streljanje na helikopter JLA, kar je običajna vojaška akcija v oboroženem spopadu, ko izvidniški sovražni helikopter preletava območje mestnega središča,kjer je sedež republiških organov.

Zoran Dernovšek se odlično spominja usodnega dne sestrelitve helikopterjev JLA

Eden izmed najpomembnejših trenutkov slovenske osamosvojitve se je zgodil 27.6.1991. Zoran Dernovšek se enega najbolj pomembnih trenutkov slovenske osamosvojitve spominja še po 28 letih, zelo sveže.“V trenutku, ko sem končal, sem zaslišal zvok helikopterjev. Stekel sem na prosto in opazil dva helikopterja MI-8, ki sta na majhni višini (okoli 200 m) letela vzporedno z UC-jem čez Ig.Takoj sem pripravil raketo, tokrat brez težav. Raketa se je odzvala z visokim tonom in signalizacijo, da je cilj (odločil sem se za vodilnega, kot vodjo para in ker je letel višje) namerjen, sprostil sem glavo rakete, ki začela (še iz cevi) avtomatično spremljati helikopter. Čeprav sta oba letela proti položajem 20-mm topov, nisem vedel, ali se je nova ekipa že pripravila za bojno delovanje (pozneje sem izvedel, da je bil pripravljen samo eden top). Odločil sem se počakati z izstrelitvijo, da helikopter ne bi padel na hiše na Igu.Glava rakete je sledila helikopterju več kot deset sekund, dokler nista obe “osmici”; preleteli zadnje hiše. V tem trenutku sem sprožil. Ker sta helikopterja letela skoraj v isti višini z mojim položajem, sem izstrelil raketo zelo nizko, tako da je večji del pot letela podobno kot protioklepna raketa “maljutka.”

Agresorski helikopterji so preletavali območje kljub ukazom, da bodo v nasprotnem primeru sestreljeni

Zoran Dernovšek je izpolnjeval le ukaze svojega vojaškega vrha. Agresorska vojska JLA je sicer do sestrelitve MI-8 na Igu le upala, da se bo prelet njihovih letal in helikopterjev ne bo končal s sestrelitvijo, čeprav so bili obveščeni o temu, da ima TO že tovrstne ukaze. V nadaljevanju opiše situacijo glede zadetka v helikopter. “Vzbuh ob vžigu glavnega motorja me je vrgel nazaj, raketa pa je letela zelo nizko, tik nad zemljo; bila je praktično nevidna. Preletela je učni center, vas Ig in s cca 150 m pred helikopterji začela strmo vzpenjati. Pilot spodnjega (drugega) helikopterja jo je verjetno za delček sekunde zagledal, ko mu je švignila navpično tik pred kabino, nekaj krat za cikcakala in udarila direktno v pilotsko kabino zgornjega helikopterja. Mrak se je spremenil v dan. Helikopter se je v trenutku znašel v veliki ognjeni krogli, iz katere je bilo videti samo majhen del repa s repnim propelerjem. Slišati je bilo močan pok,spodnji helikopter pa je zračni pritisk obrnil kot velikanska roka v skoraj navpično lego. “ Rep zgornjega je začel padati direktno v glavno eliso spodnjega helikopterja, ki je bil pri tem poškodovan(pozneje sem izvedel, da je mu je s tretjim MI-8 iz iste skupine uspelo priti do Zagreba, vendar pa sta se še prej oba izgubila).”

Glavni obveščevalec Anton Peinkiher pripadnikov TO ni obvestil o temu, da naj bi jih helikopterji JLA ne bi ogrožali

Kljub vsem zaslugam pa je bil v zadnjih dneh deležen osebnih napadov preko socialnih omrežij s strani oseb, ki še vedno verjamejo v nepremagljivost JLA. Najbolj v ospredju je bivši obveščevalec Anton Peinkiher. Peinkiher je v osamosvojitveni vojni vodil obveščevalno službo RŠTO, še posebej je bil zadolžen za področje 5. PŠTO. Kljub temu, da naj bi vedel, da helikopterji JLA ne predstavljajo nevarnosti za slovenske obrambne sile, ni o temu obvestil nikogar v slovenski teritorialni obrambi. Zoran Dernovšek je medtem le izvrševal ukaze vodstva Teritorialne obrambe. V celotnem slovenskem zračnem prostoru je veljala prepoved preleta letal in helikopterjev agresorske JLA. Slovenski poveljnik oboroženih sil pa je bil takrat nihče drug kot predsednik predsedstva države, Milan Kučan.“Vse prepogosto se namreč pozablja, da smo leta 1991 delovali na osnovi ukazov državnega vrha in njemu podrejenih enot, po liniji subordinacije ter na osnovi prejetih obveščevalnih podatkov iz RŠTO in koordinacijske skupine. Kdo je bil torej tako nepoučen ali nesposoben, da ni g. Krkoviča pravočasno opozoril, da pilotira Gazelo “naš pilot”, saj helikopterja v tem primeru ne bi dal sestreliti? In kdo je bil tako nepoučen, da ni mene opozoril, da Igu in UC na Igu močno oboroženi helikopterji Mi-8 nočejo hudega (po zapisanem zadnjem mnenju AP so bili oboroženi le za samoobrambo, čeprav isti trdi, da vojne sploh ni bilo – zakaj torej nošenje orožja???) in da jih lahko spustim mimo? Tu gre očitno za ene in iste zgodbe o temu, kaj naj bi smela in česar ne bi smela obramba mlade države Slovenije, ki se vleče že 28 let.”

Več TUKAJ.