Več kot tisoč mladih se je danes v Ljubljani pred poslopjem parlamenta zbralo na podnebnem štrajku. Glavni organizator podnebnega shoda je gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki od politike zahteva razglasitev podnebne krize in konkretno ukrepanje.
“Dovolj imamo obljub, zahtevamo ukrepe!” so danes skandirali mladi, ki so s sabo znova prinesli transparente, lutke v podobah političnih odločevalcev, raglje in bobne. “Ni planeta B,” so sporočili odločevalcem in zahtevali podnebno pravičnost, poroča STA.
Podnebni shod je tudi tokrat združil učence, študente, njihove starše in stare starše. Podnebna prizadevanja so podprli tudi sindikati.
Glavna zahteva gibanja Mladi za podnebno pravičnost je, naj vlada prepozna podnebne spremembe kot globalno krizo in jo začne reševati na ta način, je poudaril Primož Turnšek iz gibanja. Pristop pa mora biti interdisciplinaren in vključevati ukrepe s področja sociale, gospodarstva in ekologije.
“Zahtevamo varovanje naravnih habitatov, dostopna energetsko učinkovita stanovanja z dostopom do javnega prevoza, kolesarskih stez oz. so blizu delovnih mest. Zahtevamo, da vlada vlaga v javni prevoz, kolesarske steze in podobno,” je nekaj konkretnih zahtev nanizal Turnšek.
Od vlade gibanje mladih zahteva tudi, da pripravi časovnico zaprtja Termoelektrarne Šoštanj. “Sedaj je zaprtje prestavljeno na obdobje po letu 2030, kar za nas ni sprejemljivo, saj vlada zaprtje prelaga na prihodnje odločevalce”, je dejal.
Tokrat se mladi tudi ne bodo sestali s predstavniki države. “15. marca smo imeli srečanje na vladi in v državnem zboru. Od takrat se ni zgodilo nič konkretnega, zato smo mnenja, da se bomo začeli pogovarjati, ko bo vlada začela ukrepati,” je poudaril Turnšek. “Pogovarjamo se lahko v nedogled, a če pogovori ne obrodijo sadov, se nam to ne zdi smiselno,” je dodal.
Pod okriljem gibanja Mladi za podnebno pravičnost se podnebni štrajki danes odvijajo v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Novi in Stari Gorici, Velenju, Brežicah, Krškem, Celju, Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Kopru in v Ilirski Bistrici. Marca se je v organizaciji gibanja na ulice slovenskih mest podalo več kot 12.000 mladih in njihovih simpatizerjev.
Po mnenju nekaterih poznavalcev pa bi »razglasitev podnebne krize« dejansko pomenila nič manj kot razglasitev izrednih razmer, kar bi lahko pomenilo uvedbo izrednih ukrepov proti tistim, ki ne podpirajo ekosocialistične agende. In to ravno danes, na tridesetletnico sprejema amandmajev k stari ustavi SRS, ko so se tedanji skupščinski delegati uprli beograjskim pritiskom po razglasitvi izrednih razmer, kar bi tedaj omogočilo oborožen poseg JLA.
Spodaj si lahko ogledate FOTOGALERIJO.
