Forum 21 v Odmevih ali kaj so povedali pripadniki globoke države

Veliko pozornosti so v petek vzbudili Odmevi, povsem po meri Foruma 21. Najprej je v njih nastopila nova ministrica za kohezijo Angelika Mlinar, ki se rada udeležuje srečanj Foruma 21, katerega član je med drugim tudi Stojan Petrič, ki je že pred več kot desetletjem izrazil željo, da bi pri črpanju evropskih sredstev sodelovali tudi “gospodarstveniki”, kot je on. Sledil je nastop Tineta Hribarja in Spomenke Hribar, sicer dobre prijateljice Milana Kučana. Hribarjeva je dala vtis, da bi najraje spravo dosegla kar z uvozom migrantom in raznarodovanjem Slovencev, kot nacijo namreč dojema vse, ki živimo v Sloveniji. Na koncu je razpadajoč zdravstveni sistem komentiral še Erik Brecelj, ki je pravzaprav v funkciji tistih, ki jih javno preganja!

Tako je voditeljica dr. Rosvita Pesek napovedala petkove Odmeve: “Prvič po imenovanju za ministrico v studio prihaja dr. Angelika Mlinar. Ministrica, izvoljena z enim glasom večine, odgovorna za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo, pri čemer Slovenija doslej ni blestela. O najbolj žgočih težavah slovenskega zdravstva z zdravnikoma dr. Erikom Brecljem in dr. Markom Nočem. S Spomenko in Tinetom Hribarjem o izključevalnosti, ki je prevladovala v slovenski politiki in o času pred tridesetimi leti.” Že po napovedniku je bilo jasno, da je tokratna oddaja na TV Slovenija, katere delovanje smo prisiljeni plačevati z RTV prispevkom, popolnoma posvečena slovenski globoki državi!

Kot prva je nastopila nova ministrica Angelika Mlinar, sicer iz vrst SAB, voditeljica Peskova pa je uvodoma navedla podatek, da je v perspektivi 2014–2020 Sloveniji namenjenih 3,31 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, do decembra 2019 pa smo jih uspeli počrpati le 953 milijonov evrov oz. približno 31 odstotkov. Ministrica v svojih odgovorih glede navedenih številk in projektov ni bila preveč konkretna: “Kot sem rekla že na zaslišanju in kot sem tudi rekla na pogovorih, imamo sklenjene pogodbe v višini 85 odstotkov celotnega zneska vsega denarja, ki nam je na voljo. To znaša približno 2,2 milijarde evrov, 15 odstotkov je še na voljo in to, kar bom jaz zdaj storila v naslednjih tednih, se pravi po praznikih, da se bom dobila z vsemi ministri, z vsemi resorji, ki imajo te pogodbe sklenjene, da si ogledamo, kje stojimo pri posameznih projektih, kje so eventualne težave in kje moramo kaj razporediti. To je tisto, kar je moja naloga za naslednje tedne.”

Bo pri črpanju evropskih sredstev Mlinarjevi pomagal kar Stojan Petrič, ki pri tem ne bi bil “papeški”?

Mlinarjeva je bila sicer samozavestna glede tega, da nam bo pod njenim vodstvom SVRK uspelo počrpati 100 odstotkov evropskih sredstev. Velja poudariti, da se že dalj časa rada udeležuje srečanj Foruma 21 Milana Kučana, katerega član je tudi Stojan Petrič, lastnik Kolektorja. Ta je že leta 2008 za Mladino povedal, da bi si tudi sam želel sodelovati pri črpanju evropskih sredstev: “V pripravo razpisov za evropska sredstva je treba vključiti ljudi iz gospodarstva. Prav je sicer, da se pri razpisih upošteva evropska zakonodaja, ne smemo pa biti tako papeški, da škodimo sami sebi.” Peskova Mlinarjeve seveda ni vprašala, ali ji bodo pri črpanju evropskih sredstev pomagali gospodarstveniki, kot je Petrič. Petrič se v zadnjem času omenja kot pravi šef Alenke Bratušek, sicer ministrice za infrastrukturo. Ta vodi projekte, ki bi hitro utegnili postati nove črne luknje za denar davkoplačevalcev, pri njih pa si zavzeto želi sodelovati prav Petrič.

Do sprave bi Hribarjeva prišla z uvozom migrantov in z raznarodovanjem Slovenk in Slovencev

V nadaljevanju sta nastopila Spomenka Hribar, Kučanova dobra prijateljica, in njen soprog Tine Hribar, s katerima so pogovor posneli po proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, predstavila pa sta svoje poglede na samostojno državo, politična razmerja v njej in spravo. Pogovor z njima je vodila novinarka Mojca Šetinc Pašek, Hribarjeva pa je med drugim spregovorila tudi o novi družbeni pogodbi: “Mislim, da je potrebno, poleg tega, kar je Tine rekel, razvoj nacije, samozavest nacije, moremo se zavedati tudi, da v nacijo ne spadajo samo Slovenci, pač pa vsi prebivalci Slovenije, da moramo imeti neko srčno odprtost tudi za begunce, skratka, tudi kot ljudje moramo dozoreti, ne samo politično, če ne bomo, potem bo tudi želja po spravi, če govorim v političnem jeziku, potreba po novi družbeni pogodbi, se nam ne bo izšlo. Ker vse se začne pri srčni kulturi.” Hribarjeva je pohvalila tudi delo trenutne vlade pod vodstvom Marjana Šarca, ki po njenih besedah kljub temu, da je manjšinska, “še zmeraj nekako deluje.”

O zgrešenem levičarskem dojemanju nacije, ki mu očitno sledita tudi zakonca Hribar je bil sicer v kontekstu imenovanja Mlinarjeve v svoji kolumni za Časnik kritičen tudi zgodovinar dr. Stane Granda: “Pojmovanje, da so Slovenci samo tisti, ki živijo v Republiki Sloveniji, drugi pa so v skrajni obliki slovensko govoreči Italijani, Avstrijci ali Madžari, ima svoje korenine v liberalnem prepričanju, ki omejuje pripadnost narodu z državno mejo. V bistvu gre za bližanje izrazu nation, nacija, nacionalna pripadnost, ki se v anglosaškem in romanskem svetu pokriva z pripadnostjo državi in pripadnosti narodu v smislu srednjeevropske in slovenske tradicije posebej ne pozna. Zato tudi ta skrajno neodgovorna trditev, da smo Slovenci šele z lastno državo postali nacija. To nam je priznala nemška nacionalna politika že pred sredo 19. stoletja!”

V odmevih centralno-plansko urejen zdravstveni sistem komentiral Brecelj, ki je pravzaprav v funkciji tistih, ki jih javno preganja

V nadaljevanju je stanje slovenskega zdravstva, ki deluje po centralno-planskem principu in, ki, logično, propada, komentiral kar Erik Brecelj. Ta velja za pravi fenomen slovenskega medijskega prostora, mainstream mediji namreč že dalj časa brez preverjanja dejstev nekritično povzemajo in objavljajo njegova mnenja. O njegovi temnejši strani je za spletni portal Nova24TV ta mesec spregovoril dr. Janez Remškar, ki je med drugim povedal, da je Brecelj pravzaprav v funkciji tistih, ki jih javno preganja. Med drugim je bil namreč dober poznavalec generalnih direktorjev UKC Ljubljana. “Njegovo ‘sodelovanje’ z enim od direktorjev UKC Ljubljana je vsekakor presenetljivo, še posebej če se spomnimo njegove izjave iz leta 2013 v Financah … vodilni so kvazi bogovi, ki so si ta status pridobili s služenjem mafiji.” Brecelj tudi nikoli ni skrival dobrih odnosov z Janezom Zemljaričem, prvim direktorjem Kliničnega centra v Ljubljani, nekdanjim šefom slovenske Udbe in simbolno figuro vpliva globoke države na posle v zdravstvu. O njem je v intervjuju leta 2015 z “Jožetom Možino, ko poleg pohvalnih besed o Zemljariču pove tudi, da je njegov vpliv v zdravstvu povezan z … sigurno si je on prizadeval imeti določen vpliv, ne samo v zdravstvu, tudi drugje. V zdravstvu, pač, sem imel občutek, ena stara ljubezen še iz časov, ko je bil v kliničnem centru.” Tri leta kasneje je v intervjuju z Bredo Bončo rekel, da je “…. imel občutek, da želi pustiti za sabo nekaj pozitivnega. Pač še ta leta, kar se bo lahko ukvarjal s posli, ne.” Za vse nekdanje žrtve politične represije je lahko srhljiva njegova izjava (o Zemljariču) marca letos na POP TV: “Je imel moč, ampak predvsem je ta moč temeljila na Slovencih brez hrbtenice!”

Rok Krajnc