Piše: C. R.
Včeraj je na Brdu pri Kranju potekala prva uvodna razprava z naslovom »Prihodnost Evrope – pogovor o strateških izzivih ob pričetku vseevropske razprave«, ki jo je pričel predsednik vlade Janez Janša in v kateri so poleg predsednika vlade sodelovali tudi predsednik republike Borut Pahor, svetovalec predsednika republike dr. Ernest Petrič (prek AVK), nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, pravnik dr. Matej Avbelj, pravnik dr. Jurij Toplak in Zofija Mazej Kukovič, ki se ukvarja z vprašanji odpornosti v okviru Evropske unije.
Kot je uvodoma dejal predsednik vlade Janez Janša, se je Evropska unija že nekaj časa nazaj odločila, da bo organizirala novo razpravo o prihodnosti evropskega kontinenta. Sprva je bilo mišljeno, da bo razpravo vodila Nemčija v času predsedovanja Svetu EU, nato pa smo bili soočeni z epidemijo koronavirusa in se je vse zamaknilo, tako da večina časa, namenjenega tej razpravi pade v čas slovenskega vodenja Sveta EU. “To pred nas postavlja dodatne izzive,” je dejal premier in dodal, da je skupaj z nekaterimi današnjimi gosti že razpravljal o tem, ali naj Slovenija zgolj tehnično pristopi k organizaciji razprav ali pa tudi vsebinsko doda neko vrednost. “Odločili smo se za zadnje in danes tako poteka uvodna razprava, ki je uvod v številne okrogle mize, debate, izmenjavo mnenj in stališč, ki jih bomo organizirali do konca leta. Nekatere od teh bodo zgolj v smislu nacionalne razprave, druge pa bodo organizirane tudi širše, kjer bodo sodelovali kolegice in kolegi iz vseh evropskih držav,” je povedal predsednik vlade. Premier Janez Janša je dejal, da bo razprava o prihodnosti Evrope v tistem delu, kjer bodo institucije EU vplivale na vsebino razprave, osredotočena na zeleni in digitalni prehod, saj gre za strateško agendo, ki bo spremenila naš način življenja in bo vplivala na to, kako bomo živeli v prihodnjem desetletju. ” Vpliv strateške agende na razpravo je tako tudi razumljiv,” je povedal predsednik vlade Janez Janša.
V nadaljevanju je poudaril, da je epidemija odprla dve temi, ki bosta prevladujoči – ena je vprašanje odpornosti in brez tega poudarka ne bo šla nobena okrogla miza v prihodnosti, druga tema pa je doseganje dogovora, kako bo zagotavljanje odpornosti potekalo na globalni ravni.
Predsednik vlade Janez Janša je še dejal, da je Slovenija v triu, s katerim predseduje Svetu EU predlagala kot prioritetno vsebino graditev evropske odpornosti za boljši spopad z epidemijo kot smo ga lahko izvedli v začetku lanskega leta, ko je bila epidemija za večino presenečenje. Ob tem je dodal, da je treba zagotoviti ne le odpornost, ampak tudi o tem, kak pridobiti lastne vire. Predsednik vlade je ob tem izpostavil načrte za okrevanje in odpornost ter opozoril, da nekateri parlamenti po evropskih državah sprejemajo konkretne zaveze in odločitve, ponekod je vključena tudi sodna veja oblasti, ponekod pa izrecno poudarjajo, da ratificirajo mehanizme za lastne vire zgolj za ta primer, so pa proti temu, da se na ta način zagotovi definiranje skupnih potreb v Evropski uniji. Tema bo po besedah predsednika vlade zagotovo še naprej na dnevnem redu, ker sta v obravnavi tudi dva akta, in sicer direktiva o digitalnem trgu in direktiva o digitalnih storitvah. “Davek na digitalne storitve je za prihodnost zelo verjetno eden ključnih mehanizmov za lastne vire EU, kar je po mojem osebnem mnenju tudi povsem ustrezno, saj nobena država sama tega davka ni sposobna učinkovito pobrati oziroma ga vključiti v lastne finance, ker gre za globalno zadevo, ki polega tega, da se o tem dogovorimo v okviru EU, moramo doseči dogovor tudi znotraj svetovne trgovinske organizacije,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.
Vprašanje, ki bo odmevalo, je po besedah predsednika vlade tudi vprašanje večinskega odločanja pri zunanjepolitičnih temah, kjer so zelo različni pogledi. “Na mizo pa bo treba dati še razpravo o demografski sliki EU, ki je strateški problem, razprave pa se v zvezi s tem preveč omejujejo na vprašanje migracij. Tudi sedaj imamo na mizi cel paket, vezan na vprašanje migracij in težko smo optimistični, da bi dosegli velike preboje – mogoče jih bomo dosegli le pri vprašanju azila, drugod pa so razlike prevelike in bi bilo treba pogledati širšo sliko demografije, ki je ključna osnova vsega ostalega,” je poudaril predsednik vlade.
Prav tako je dejal, da je še nekaj tem, ki bi jih v razpravi bilo treba odpreti, je pa ob vsem tem ključno, da se razprava o prihodnosti EU odpre. “Torej, da to ni le razprava med institucijami, na vladni ravni, ali pa na ravni socialnih partnerjev, temveč da je to razprava, kjer lahko sodeluje vsak z različnimi pogledi in se ne omejuje tistih, ki imajo drugačne poglede na prihodnost Evrope od “mainstreama”, ali pa želijo predlagati temo, ki v izhodiščih konference ni omenjena,” je dejal predsednik vlade in dodal, da so se v zadnjem mesecu z institucijami EU in deležniki v državah EU, ki so v tem in naslednjem triu dogovorili o tem, da imam enak pristop, torej, da imamo odprto razpravo, to je razpravo, ki vključuje in je ne bomo omejevali zgolj na strateško agendo. “Naslednji blejski strateški forum 1. in 2. septembra bo dejansko v celoti namenjen odprti razpravi o prihodnosti EU in po prvih stikih je interes za sodelovanje zelo velik. V začetku septembra bo v Sloveniji tako veliko ključnih ljudi, ki nosijo odgovornost za to, kako bo Evropska unija kratkoročno v naslednjih letih izgledala. Prav tako bodo tu posamezniki iz evropskih think tankov, ki razmišljajo bolj dolgoročno in imajo tudi diametralno nasprotne poglede na to, kako naj bi EU izgledala,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je ob vsem tem ključna odprtost ter to, da na koncu blejskega strateškega foruma na sprejemamo zaključkov in formalnih deklaracij, kjer se je treba boriti za vsako besedo, “temveč je naš namen, da se razprava odpre, da damo na mizo vse, kar kdo misli, da je pomembno za prihodnost in da ne izključujemo nikogar.”
V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade spregovoril tudi o pomembnem cilju, ki bi ga bilo treba doseči, in to je, da bi Evropa postala cela in svobodna ter v miru sama s seboj. Po besedah predsednika vlade je treba na dnevni red razprave o prihodnosti Evrope zagotovo dodati tudi, da smo se začeli v Evropi preveč ukvarjati sami s sabo in z zadevami, ki nimajo prevelike povezave s tem osnovnim motom, pri čemer se je šlo v neko generalizacijo, ker se je skušalo iz nekega ozkega vidika bruseljskih institucij vse postaviti na isto kopito in tudi govorica se je temu prilagodila.
Prav tako je poudaril, da obstaja nekaj sijajnih resolucij Sveta Evrope, ki govorijo o tem, kaj mora Evropa narediti, da bo to prostor spoštovanja človekovih pravic, upoštevanja temeljnih svoboščin. “Vrniti se moramo k izvoru teh pojmov,” je dejal premier. Prav tako je poudaril, da se ogromno izzivov za človeštvo nahaja tudi ob vprašanjih, ki presegajo nacionalne okvirje. “Človeštvo mora definirati skupne cilje, kar mogoča, da se marsikateri medsebojni problemi in konflikti drugače obravnavajo vidijo in drugače rešujejo,” je bil jasen predsednik vlade Janez Janša.
Vir: Vlada RS
