EU-volitve: Se je Marjan Šarec uštel?

Dogovor med Janezom Janšo (SDS) in Marjanom Podobnikom (SLS) o skupnem nastopu na evropski volitvah je glavni dogodek tedna pred evropskimi volitvami, ki bodo 26. maja. SDS je pred petimi leti s 24,8-odstotnim deležem zmagala na evropskih volitvah in dobila tri poslance. SLS je bila skupaj z NSi Mateja Tonina na drugem mestu s 16,6 odstotka, vsaka od teh dveh strank je dobila po enega evroposlanca. Verjamem Igorja Šoltesa, DeSUS Karla Erjavca in SD Dejana Židana so dobile po en sedež. Ker 32,1 odstotka glasov pa je šlo v nič, ker enajst strank ali list ni doseglo visokega praga, ki je bil pri osmih odstotkih. Tudi letos bo prag vsaj tako visok. Velikanski delež glasov, ki lahko gredo v nič, je razlog, zakaj se združevanje sil splača tudi letos. A ni brez tveganj.

 

Splača se, če je postopek izpeljan dovolj spretno, da prinese dodatne glasove in ne odbije pomembnega dela volivcev. SDS in SLS sta se s povezavo odločili za tisto, kar je zavrnil Marjan Šarec z LMŠ, ki je po začetih dogovarjanjih pokazal vrata SMC Mira Cerarja in SAB Alenke Bratušek. Te tri stranke so skupaj v liberalni internacionali in vladi, v evropskem parlamentu pa nimajo zastopnikov. Zdi se, da je Šarec povezovanje zavrnil tudi zaradi ocene, h kateri so ga spodbujali javnomnenjski raziskovalci, da bo sam na volitvah z lahkoto osvojil tri ali celo štiri sedeže in da s SMC in SAB ne bo dodatnih glasov, kvečjemu jih bo manj. Če bi sam osvojil tri ali štiri sedeže, bi bil to velikanski uspeh, ki na evropskih volitvah ni uspel še nobeni novi stranki v slovenski zgodovini. To bi bil tudi velik obliž na rane, saj je Šarec doslej izgubil še vse volitve na državni ravni, na katerih je nastopil. Na predsedniških je izgubil tesno proti Borutu Pahorju, na parlamentarnih ga je odločno prehitel Janez Janša s SDS. Lokalne volitve so bile za LMŠ prava katastrofa. Lahko se izkaže, da so bile projekcije, kako dobro kaže LMŠ pred evropskimi volitvami, že spet napačne. V zadnjih projekcijah, ki jih je objavil Evropski parlament, bi imela LMŠ sicer še tri sedeže. SDS dva, po enega pa SD Dejana Židana, NSi Mateja Tonina in Levica Luke Mesca. A pri tem je treba biti previden. Gre za ugotovitve raziskave Ninamedie, ki se je v lanskem letu izkazala za slabega napovedovalca dogajanja. Prednost LMŠ in celo SD pred SDS v začetku leta je do volitev v začetku junija izpuhtela: SDS je volilo celo krepko več volivcev kot omenjeni stranki v seštevku. Kako nenavadno v teh raziskavah nihajo podpore strankam, kaže tudi včeraj objavljena preglednica EU-parlamenta:

Še posebej je treba biti previden, ker to povrhu vsega niso raziskave, ki bi poskušale napovedovati rezultat evropskih volitev: gre za splošno meritev popularnosti strank na nacionalni ravni. Resne meritve za evropske volitve doslej niso bile mogoče, saj ni bilo znano, denimo, da bosta SDS in SLS nastopili skupaj. Rezultati na evropskih volitvah pa se zaradi drugačnega volilnega sistema in krepko nižje udeležbe tudi sicer praviloma dramatično razlikujejo od nacionalnih. Lista LMŠ, ki jo vodi donedavna novinarka POP TV Irena Joveva in ki za največje medije ostaja favorit evropskih volitev, se lahko znajde pred resnim preizkusom, ko nič ne bo gotovo. Glasovi za preostali dve liberalni stranki pa, če ne bo veliko presenečenj, prav lahko gredo v nič.

Na ravni EU se krepita EPP in S&D

Na ravni celotne Evrope se je po analizi EU-parlamenta v primerjavi s februarjem Evropska ljudska stranka (EPP), ki ji pripadajo SDS, SLS in NSi, okrepila in je najmočnejša. Podobno se je okrepila tudi socialdemokratska skupina, ki ji pripada SD, na drugem mestu. Liberalci, pri katerih so LMŠ, SMC in SAB, so na tretjem mestu nekoliko izgubili … Pregled za vse stranke je takšen:

Celotno poročilo, kako kaže pred evropskimi volitvami po državah in na ravni celotne EU, si lahko preberete na povezavi tukaj. Trenutno stanje v primerjavi s prejšnjimi EU-volitvami kaže nekoliko drugačno sliko, obe največji stranki, EPP in S&D, izgubljata, Alde se rahlo krepi, precej pa pridobivajo skupina Evropa narodov (ENF) pa tudi konservativci (ECR). Levica, kjer je ena od dveh glavnih kandidatov Violeta Tomić, ostaja bolj v ozadju (GUE/NGL):

Na posnetku predsednik SDS, ko je lani prišel pozdravit na kongres SLS, na katerem je bil po odstopu Marka Zidanška za predsednika izvoljen Marjan Podobnik:

Peter Jančič / Spletnicasopis.eu