DZ je sklenil, da predlog novele, ki ponovno uvaja naborništvo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog je v prvi obravnavi podprlo 36 poslancev, proti jih je bilo 51. Poleg predlagateljev iz SDS so bili za še v DeSUS in SNS, proti so bili v koalicijski SMC in NSi ter preostali del novonastale opozicije. Predlog je tako končal zakonodajno pot.
Predlog novele zakona o vojaški dolžnosti so januarja, še preden je odstopil premier Marjan Šarec, vložili poslanke in poslanci SDS. Predvideval je ponovno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka, v primeru ugovora vesti pa 12-mesečno opravljanje civilne službe.
DZ je prvo obravnavo o noveli opravil v sredo. Poslanec SDS Žan Mahnič je v imenu predlagateljev opozoril, da je trend števila pripadnikov Slovenske vojske ob že siceršnji kadrovski krizi še vedno v upadu. Danes Slovensko vojsko sestavlja približno 6300 pripadnikov stalne sestave in manj kot 700 pripadnikov pogodbene rezerve, kar je bistveno manj od sprva načrtovanih 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 pogodbenih rezervistov.
V vladi, ki do zaprisege nove še opravlja tekoče posle, predloga novele niso podprli. Državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc je priznala, da veljavni sistem kaže določene pomanjkljivosti na področju kadra, vendar pa razlogi za uvedbo posameznih ali vseh sestavin vojaške dolžnosti po njeni oceni niso podani. Poudarila je, da bi predlogi za popolnjevanje Slovenske vojske morali temeljiti na podrobni analizi stanja in posledic predlaganih rešitev.
Odklonilno stališče do predloga so v sredini poslanski razpravi izražali tudi predstavniki večine poslanskih skupin. Poslanec LMŠ Robert Pavšič je sicer dejal, da se je o uvedbi posameznih oblik naborniškega sistema smiselno pogovarjati. “Vendar se tovrstni posegi v družbeni sistem ne morejo narediti čez noč, pač pa ob poglobljeni javni razpravi,” je dejal.
Da gre za resno vprašanje, ki se ga ne gre lotevati na hitro, je opozoril tudi poslanec SD Samo Bevk. Opraviti je treba poglobljeno razpravo in presoditi, ali je obrambni sistem sposoben zagotoviti kakovostno izobraževanje nabornikov, ustrezno namestitev, opremo in sredstva, pa tudi družbeno soglasje o tem vprašanju, je povedal.
Ponovno uvajanje naborništva bi predstavljalo zapleten družbeni proces, ki bi vplival na več družbenih sistemov, zato tudi v SMC hitenju s takšnim ukrepom niso naklonjeni. Takšna zamisel bi po besedah poslanca SMC Gregorja Židana prišla v poštev, šele če kadrovskega primanjkljaja ne bi uspeli zajeziti z drugimi ukrepi.
Ostro predlogu nasprotujejo v Levici. Kot se je izrazil poslanec Miha Kordiš, se ponovno uvaja prisilno služenju vojaškega roka, če bi bil predlog potrjen, pa v Levici napovedujejo tudi možnost zakonodajnega referenduma. Med drugim je opomnil, da vojska ne deluje le z represijo, ampak tudi z ideologijo, zato kot namen takšnega predloga vidi tudi v “pranju možganov”.
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je poudaril, da je eden ključnih za zagotavljanje varnosti države obrambni sistem, ki pa je trenutno v kadrovski krizi. V NSi uvedbo naborništva prepoznavajo možen ukrep za reševanje tega položaja, je pa Horvat spomnil, da koalicijska pogodba poleg postopnega uvajanja vojaškega roka predvideva tudi konsolidacijo profesionalnega sestava SV.
Poslanec SAB Marko Bandelli je med drugim opozoril na poseg v zasebnost posameznika, ki bi ga takšen ukrep povzročil. Prav tako bi bilo po mnenju SAB pri tako pomembnem vprašanju treba upoštevati voljo ljudi, ki bodo vojaški rok dejansko služili.
Podporo predlogu pa so v sredo napovedali v DeSUS in SNS. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je spomnil, da so uvedbo sicer trimesečnega vojaškega roka v program zapisali tudi v njihovi stranki.
Poslanec SNS Jani Ivanuša pa je med drugim ocenil, da vojska nikomur ne bi škodila oz. da bi bila kvečjemu koristna. Med drugim bi se mladi na ta način osamosvojili od svojih staršev, prav tako pa bi jim privzgojili ljubezen do domovine, je povedal.
