11.1 C
Ljubljana
sobota, 24 februarja, 2024

Državni svetniki obravnavali pobude za oceno ustavnosti, med drugim tudi glede RTV-ja in zakona o živalih

Piše: C. R. 

Državni svetniki so na 12. redni seji med drugim obravnavali predlog zakona o spremembah Zakona o volitvah v državni zbor – zakonodajna iniciativa, predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti 36.b, 36.c in 36.č ter tretje alineje 43. člena Zakona o zaščiti živali ter predlog Zahteve za začetek postopka za presojo ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o radioteleviziji Slovenija.

Državni svet je na pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča, Matjaža Švagana, Danijela Kastelica in Rajka Fajta obravnaval in soglasno potrdil zakonodajno iniciativo za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ). Namen zakonodajne iniciative je v skladu z mednarodnimi standardi zagotoviti vsem invalidom pravno in dejansko uresničevanje volilne pravice, ne glede na to, ali so osebe s psihosocialno ali intelektualno oviranostjo. Predlagatelji so opozorili, da je omejevanje volilne pravice, kjer sodišče oceni, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev, v nasprotju s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, ocenjevanje in določanje, kdo je sposoben razumeti volitve, pa je tudi diskriminatorno, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena Ustave RS. Obenem gre s tem za kršitev 43. člena Ustave RS, iz katerega izhaja splošna in enaka volilna pravica. Ker se zakoni, ki urejajo druge volitve,  sklicujejo na ureditev volilne pravice v ZVDZ, to pomeni, da se v primeru odvzema volilne pravice za državnozborske volitve hkrati odvzame volilno pravico tudi za evropske, lokalne in predsedniške volitve ter še pravico do glasovanja na vseh vrstah referendumov, ki jih pozna slovenski pravni red.

Predlagatelji so poudarili, da je sprememba ZVDZ na način, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na področju človekovih pravic invalidov, nujna. Namesto da se invalidom omejuje volilno pravico, bi morala država zagotavljati njeno polno uresničevanje tudi s podpornimi ukrepi. »Predlagana novela, ki je pred vami, odpravlja možnost, da se s sodno odločbo omejita aktivna in pasivna volilna pravica iz razloga nerazumevanja pomena, namena in učinkov volitev. S tem se zagotavlja, da bodo imeli vsi invalidi enakopravno možnost uživanja volilne pravice, s čimer se spodbuja tudi spoštovanje njihovega dostojanstva,« so zapisali predlagatelji zakonodajne iniciative. Novela predvideva, da se bodo podatki o odvzemu volilne pravice, ki so bili vpisani v evidenco volilne pravice od 9. avgusta 2006 dalje, izbrisali po uradni dolžnosti. S tem se bo zagotovilo, da bodo volilni imeniki, ki so podlaga za praktično izvedbo volitev, v skladu z novo ureditvijo, in da bodo lahko vsi invalidi, tudi tisti, ki jim je bila v preteklosti omejena volilna pravica, to pravico uresničevali. Besedilo zakonodajne iniciative je nastalo od poletja 2023 naprej na pobudo in v sodelovanju z reprezentativnimi invalidskimi organizacija in zainteresiranimi združenji, ki si že vrsto let prizadevajo odpravo te krivice.

Na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so državni svetniki obravnavali predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti 36.b, 36.c in 36.č ter tretje alineje 43. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F). Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skozi celoten zakonodajni postopek sprejemanja Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZiv-F opozarjala na številne nepravilnosti in pomanjkljivosti novele. Državni svet Republike Slovenije je, na predlog Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na 8. izredni seji 27. 9. 2023, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F), ki ga je Državni zbor sprejel na 12. redni seji 20. 9. 2023, sprejel zahtevo, da Državni zbor o njem ponovno odloča, vendar ga je ob ponovnem odločanju sprejel. Državni svetniki so s 27 glasovi ZA in brez glasu PROTI odločili, da Ustavno sodišče pozovejo k preučitvi in oceni ustavnosti zakona ter da v spornih delih do končne odločitve Ustavnega sodišča izvajanje zakona zadrži.

Na pobudo skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Andrejem Poglajnom je Državni svet obravnaval predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. do 27., razen 26. člena, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija – ZRTVS-1B. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada RS 1. julija 2022. Državni zbor je predlogu sledil in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija sprejel na svoji 13. izredni seji, 21. julija 2022, po ponovnem odločanju na zahtevo Državnega sveta. O zakonu je bil razpisan naknadni zavrnitveni zakonodajni referendum, na katerem je večina volivcev, ki se je referenduma udeležila, glasovala za njegovo uveljavitev. Državni zbor se je na seji 23. decembra 2022 seznanil s sklepom o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na glasovanju na zakonodajnem referendumu o ZRTVS-1B, ki je bil 27. novembra 2022, in razglasil, da ZRTVS-1B na referendumu ni bil zavrnjen.  Posledično je bil ZRTVS-1B razglašen in objavljen v Uradnem listu RS 27. decembra 2022. Z uveljavitvijo ZRTVS-1B se je spremenila ureditev organov vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija (RTVS). Državni svet je z 21 glasovi ZA in 4 glasovi PROTI odločil, da Ustavno sodišče pozove k preučitvi in oceni ustavnosti zakona ter da, po ugotovitvi, da so določbe navedenih členov neustavne, zakon v celoti razveljavi.

Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:

·        pobude Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi s problematiko prostorskih kapacitet v šolah za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, naslovljene na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; državni svetniki so pobude podprli;

·        vprašanja državnega svetnika Draga Žure v zvezi z javnima razpisoma za dodelitev sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost za investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode ter vodovodne sisteme, naslovljena na Vlado Republike Slovenije; državni svetniki so vprašanja podprli;

·        zahtevo državne svetnice Monike Ažman za dopolnitev odgovora Ministrstva za zdravje na Vprašanji v zvezi z razmerami na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, naslovljeni na Ministrstvo za zdravje 15. marca 2023 ; državni svetniki so zahtevo za dopolnitev odgovora podprli,

·        vprašanja državnega svetnika Branka Tomažiča glede novih določb Zakona o zaščiti živali, katerih namen je razjasniti način izvajanja nove zakonodaje oziroma v zadnji noveli zakona predvidene postopke in kriterije, da bodo jasni in predvidljivi, naslovljena na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; državni svetniki so vprašanja podprli.

Državni svetniki so obravnavali Letno poročilo o izvrševanju proračuna EU za proračunsko leto 2022 in Letno poročilo o dejavnostih, financiranih iz devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2022, ki ju je predstavil mag. Jorg Kristijan Petrovič, član Evropskega računskega sodišča.

Nadalje se je Državni svet seznanil z Letnim poročilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2022 in z zaključki posvetov, ki so se v dvorani DS odvili v organizaciji ali soorganizaciji Državnega sveta oziroma komisij Državnega sveta: Zdravje danes za jutri, Izvajanje letalske protitočne obrambe v prihodnje, Organiziranost podpornega okolja za mala in srednja podjetja – ali daje zadostne učinke? in Z NEPN do jasnih smernic za zeleno preobrazbo  gospodarstva ter z delom Skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola v 2023, ki ga je predstavil državni svetnik dr. Matjaž Štolfa.

Državni svet je obravnaval predlog liste prejemnikov plaket Državnega sveta Republike Slovenije in na podlagi prvega odstavka 6. člena Pravilnika o priznanjih in plaketah Državnega sveta Republike Slovenije odločil, da plaketo Državnega sveta Republike Slovenije v letu 2023 prejmejo (po abecednem vrstnem redu začetnic priimkov): Vojko Bernard, Vijola Bertalanič, Čebelarska zveza društev Štajerske, mag. Gorazd Ivan Gumzej, Marijana Kolenko, dr. Manca Košir, Andrej Kuhar, Anita Ogulin, Peter Ozimic, Peter Robnik, Majda Smrekar, Albina Tošeska, Žarko Trušnovec, Dušan Utroša in Milenka Vranetič. Podelitev plaket bo potekala 20. decembra 2023 v dvorani Državnega sveta.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine