Predloga novele zakona o državnem svetu in dopolnitev zakona o mednarodni zaščiti, ki ju je vložil DS, danes nista dobila podpore parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Prvi predlog naj bi po zagotovilih predlagatelja natančneje uredil postopek volitev v DS, drugi pa naj bi razbremenil azilni sistem.
Predsednik DS Alojz Kovšca je na seji odbora pojasnil, da cilj predloga novele zakona o DS ni zgolj odprava ugotovljene neustavnosti 50. člena zakona, ampak tudi odprava neustavnosti, na katere je ustavno sodišče opozorilo v obrazložitvi in na katere je opozorila stroka. Po njegovih besedah novela natančneje ureja postopek volitev v DS, saj v praksi prihaja do težav, ki jih zdajšnja ureditev ne more uspešno rešiti.
Novela še posebej temeljito ureja volilni spor, v katerega DS ne bi bil neposredno vpleten, saj glede na svojo sestavo in vlogo v slovenski ustavni ureditvi ni primeren organ za odločanje v volilnih sporih, je poudaril Kovšca. Zato novela kot organ za odločanje o volilnih sporih na prvi stopnji določa Državno volilno komisijo.
Po mnenju vlade so predlagane rešitve volilnega spora v postopku volitev v DS sicer sprejemljivo zastavljene, vendar še ne domišljene in dodelane do te mere, da bi bile docela ustrezne in v praksi izvedljive brez težav. Kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, novela zato ni primerna za nadaljnjo obravnavo.
Maša Kociper (SAB) je ocenila, da novela ne rešuje temeljnih sistemskih in ustavnopravnih pomanjkljivosti zakona o DS. Po njenih besedah gre za preveč pomembno tematiko, da bi lahko prenesla parcialni pristop. Izrazila je pričakovanje, da bo vlada pomanjkljivosti čim prej nagovorila s celovitim zakonskim predlogom. K slednjemu je pozval tudi Matej T. Vatovec (Levica).
Branko Grims (SDS) je vladi očital, da bi lahko že poskrbela za premišljeno in celovito zakonsko rešitev, saj je odločitev ustavnega sodišča znana že dolgo časa. Napovedal je, da bo SDS podprla novelo. Dušan Šiško (SNS) je spomnil, da v stranki vseskozi zagovarjajo ukinitev DS, zato tudi zavračajo vse rešitve, ki prihajajo iz njegovih vrst.
Jani Möderndorfer (SMC) pa je dejal, da je treba problematiko volilnega spora zaradi njenega velikega pomena rešiti s konsenzom v DZ. Pri tem je bil kritičen do zdajšnjega elektorskega sistema volitev državnih svetnikov.
V zvezi s predlogom dopolnitev zakona o mednarodni zaščiti pa je državni svetnik Marjan Maučec pojasnil, da je njegov cilj zmanjšanje preobremenjenosti azilnega sistema, in to na način, da se zmanjša število vloženih vlog prosilcev za mednarodno in subsidiarno zaščito. Po njegovih besedah želi DS s predlogom omogočiti priznanje mednarodne zaščite tistim prosilcem, ki jo resnično potrebujejo.
Predlog zato predvideva, da se osebam, ki so bile v varni tretji državi ali so nezakonito vstopile na ozemlje Slovenije, ne prizna statusa begunca in subsidiarne zaščite. Zmanjšanje obremenjenosti pristojnih organov za obravnavo prošenj bi po besedah Maučeca prispevalo k zagotavljanju hitrejših in učinkovitejših postopkov za priznanje mednarodne zaščite.
Predlagana nova razloga za izključitev iz statusa begunca oziroma subsidiarne zaščite po mnenju vlade pomenita tako kršitev Konvencije o statusu beguncev kot tudi kršitev dveh evropskih direktiv ter pomenita glede na naravo instituta mednarodne zaščite nesorazmeren poseg v pravico do mednarodne zaščite. Vlada zato po besedah državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Melite Šinkovec nasprotuje predlogu DS.
Poslanec SDS Grims je ocenil, da vlada ni postregla z utemeljenimi argumenti proti zakonskemu predlogu. Očital ji je tudi “varnostno impotenco” in neizvajanje zdajšnje ureditve tega področja. Po njegovih besedah je zato treba zakone napisati na način, da jih bo razumela tudi vlada, hkrati pa dati jasno sporočilo, da ilegalni migranti v Sloveniji niso zaželeni.
Janja Sluga (SMC) je zakonski predlog označila kot “nov piarovski protimigrantski vložek politične desnice”, le da tokrat pod njim ni podpisana SDS, ampak se za predlogom DS pojavlja SLS. Po njenih besedah gre za očitno zlorabo DS ali pa se je DS pustil zlorabiti. Dodala je, da je predlog v nasprotju z ustavo ter z evropskim in mednarodnim pravom.
Poslanec Levice Vatovec je ocenil, da ima Slovenija eno od najbolj ostrih in rigidnih azilnih zakonodaj v EU, zato ne rabi dodatnih zaostritev, kot jih prinaša predlog DS. Po njegovih besedah Slovenija že z zdajšnjo ureditvijo krši mednarodno begunsko pravo. Zvonko Černač (SDS) pa je predlog označil za korak k zaščiti človekovih pravic, saj nastavlja oviro nezakoniti trgovini z ljudmi.
Parlamentarni odbor je v drugi obravnavi predlog novele zakona o DS zavrnil s petimi glasovi za in desetimi proti, predlog dopolnitev zakona o mednarodni zaščiti pa s sedmimi glasovi za in desetimi proti. S tem se je razprava o obeh zakonskih predlogih na matičnem delovnem telesu končala.
