“Dr. Jože Pučnik je ikona slovenstva. Z vsem spoštovanjem ga lahko imenujemo za očeta ali nestorja slovenske državnosti. Pomembno je, da se tega zavedamo,” je na slovesnosti v spomin na dr. Jožeta Pučnika na Boču povedal evropski poslanec dr. Milan Zver.
Danes, 14. septembra 2019, je potekal že 12. tradicionalni Pučnikov pohod na Boč, ki sta ga organizirala OO SDS Rogaška Slatina in Inštitut dr. Jožeta Pučnika ter pisarna evropskega poslanca dr. Milana Zvera. Pohodniki so se zbrali pri OŠ Zgornja Kostrivnica, od koder so krenili proti planinskemu domu na Boču. V bližini planinskega doma je cerkev sv. Miklavža, v kateri je v spomin na dr. Jožeta Pučnika potekala sveta maša. Po maši je sledila kulturna slovesnost. Pohoda se je udeležil evropski dr. Milan Zver s soprogo dr. Andrejo Valič Zver in poslanca SDS Boris Doblekar ter Jožef Lenart.
Slovesnost v spomin na dr. Jožeta Pučnika je spremljal pester kulturni program, ki ga je povezoval Mitja Grmovšek. Vse prisotne je najprej nagovoril predsednik OO SDS Rogaška Slatina Darko Cverlin. Povedal je, da si OO SDS Rogaška Slatina z organizacijo Pučnikovega pohoda prizadeva za ohranitev spomina nanj in da bodo pohod organizirali tudi v prihodnje.
Prisotne sta pozdravila tudi poslanca SDS Boris Doblekar in Jožef Lenart. “Rad grem na ta pohod, daleč od mojih krajev, saj čutim dolžnost in spoštovanje do dr. Jožeta Pučnika. Pučnik je zaslužen, da je SDS najbolj domoljubna stranka v Sloveniji in da sploh imamo svojo državo,” je bil mnenja Doblekar. Jožef Lenart je vse prisotne spomnil, da moramo biti ponosni na slovensko pesem, na slovensko kulturo in da moramo biti ponosni na delo dr. Jožeta Pučnika.
Osrednji govornik na slovesnosti je bil evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je dr. Jožeta Pučnika imenoval za ikono slovenstva in očeta slovenske državnosti, zato je povsem zaslužno, da se ena izmed konferenčnih dvoran v Evropskem parlamentu imenuje po njem. Povedal je, da skoraj nihče izmed velikih imen evropske zgodovine, nima tako pestre zgodovine kot dr. Jože Pučnik. “Tudi na drugih področjih moramo delati, da se ohrani spomin na njegovo ime in delo. V ta namen je bil tudi ustanovljen Inštitut dr. Jožeta Pučnika. V tem času kar obstaja inštitut, je bilo v njegov spomin narejenega ogromno,” je v začetku nagovora dejal evropski poslanec.
V nadaljevanju govora je strnjeno opisal življenjsko pot očeta slovenske državnosti, od njegovega rojstva, do njegove smrti. Povedal je, da je dr. Pučnik že v rani mladosti, ko je bil v gimnaziji, pisal za tajno revijo Iskanja, kar mu je veliko pomenilo. Takrat ga je UDBA prvič zaznala ter kaznovala. Znano je, da zaradi pisanja v reviji Iskanja ni smel opravljati mature in je moral oditi v vojsko.
“V študijskih letih, ga je navduševala Kantova filozofija. Zakaj? Ker v ospredje postavlja človekovo svobodo in moralno osebnost, kar je Pučnik nedvomno bil,” je pojasnil dr. Zver in nadaljeval: “Zlasti je spoštoval svobodomiselnost, svobodo govora, misli in besede. Mislil je, da mu bo to dovolila Jugoslavija. Seveda se to ni zgodilo.
V 50-ih so ga prvič zaprli, ker se je lotil na prvi pogled nepomembnega področja, kmetijstva. Bil je iz kmečke družine in je čutil vse krivice, ki so se po vojni dogajale kmetom, ko so jim na silo odvzeli zemljo. V članku je jasno povedal, da s socialističnim kolektivističnim kmetijstvom ne bomo napredovali, da bomo morali še naprej uvažati pšenico iz kapitalistične ZDA.”
Zver je bil mnenja, da si je Pučnik na takšen način prizadeval za večjo svobodo kmetov in ljudstva. Toda s svojim svobodomiselnim pristopom, totalitarni politiki ni bil všeč in jim je stopil na žulj. Zastran vseh ostalih, so ga morali zapreti. Kasneje so ga zaprli še enkrat in mu onemogočili zaposlitev, zato je moral s “trebuhom za kruhom” oditi v tujino in tam ponovno na fakulteto.
V Slovenijo se je vrnil v sredi 80. let prejšnjega stoletja in postal predsednik ene izmed novih družbenih političnih gibanj, takrat zvez, Socialdemokratske zveze.
“V času demokratičnih procesov, so ga povabili, da postane predsednik DEMOS-a. Decembra 1989 je bilo jasno, da bo prevzel vodenje opozicije in šel z njo na volitve, kjer smo zmagali,” se je spominjal tistih časov dr. Zver in povedal zgodbo o Pučniku na mednarodnem sestanku na Dunaju, kjer je Pučnik vsem prisotnim evropskim političnim akterjem dal vedeti, da imajo pravico do samoodločbe tudi manjši narodi, kot smo Slovenci.
V zaključku svojega nagovora je evropski poslanec povedal, da je bil dr. Jože Pučnik ključna oseba slovenske demokratizacije in osamosvajanja: “Zato je prav, da se Pučnikov pohod ohranja in ostane tradicionalen, da se dr. Pučnika tudi na tako posebno plemenit način spominjamo.”
