Zaradi želje po oblasti levi pol ščiti svoje ideologije, zgrajene na temelju laži. Svoje cilje dosegajo z obvladovanjem medijev, šolstva, zaničevanjem drugačnih mnenj, predvsem pa s pomočjo hujskaštva. Toda mi gradimo na resnici in kdor gradi na resnici, ima zagotovljen uspeh, kar je bilo v zgodovini že večkrat dokazano.
Včeraj je v Muzeju VSO potekala javna tribuna z naslovom »Slovenija v ogledalu Rogerja Scrutona: zablode prevare hujskaštva«, ki jo je organiziral Zbor za republiko v sodelovanju z Združenjem VSO. Gostje tribune, dr. France Cukjati, dr. Andrej Umek in dr. Žiga Turk so se posvetili analizi knjige angleškega političnega filozofa Rogerja Scrutona z naslovom »Zablode, prevare in hujskaštva«, ki so jo poskušali predstaviti v luči dogajanj na evropski in slovenski politični sceni.
Dr. Andrej Umek je začel s Scrutonovo ugotovitvijo, da so predstavniki levice postavljali lastne teorije, ki niso bile racionalno preverjene, »še več, racionalna preverba je bila v komunističnih državah označena za moderni pozitivizem, kdor je bil spoznan za predstavnika modernega pozitivizma je bil preganjan«. Dr. Umek dodaja, da se po konceptu lažnih prerokov, ki jim ne pustimo, da se soočijo s spoznavno teorijo, tudi fašizem in nacizem uvrščata v levi del političnega spektra. Misleci levice zagovarjajo svoje razsvetljenstvo ne glede na logične dokaze in trditve, medtem ko desnica rešuje probleme na osnovi racionalnega sveta: »Na desnem polu smo se vedno pripravljeni podvreči kritiki in racionalni presoji, levica pa vztraja ob resnici lažnih prerokov, kdor dopusti debatiranje, je za njih nazadnjak.«
Dodaja, da Scruton v svoji knjigi dobro nakazuje na dejstvo, »da v času negotovosti postaja ljudem fikcija ljubša od realnosti, zato se ljudje nagibajo k levi ali ekstremno desnim ideologijam«. To dejstvo se je v preteklosti že večkrat izkazalo za resnico, saj so se vsa rojstva industrijskih revolucij soočala s porastom levih ideologij: »Marksizem je nastal kot posledica 1. industrijske revolucije in to se vleče vse do danes, ko smo pred 4. industrijsko revolucijo, kar ima vpliv tudi na svetovno in slovensko javnost.« Pojasnjuje, da jim desni pol ne more ponuditi preroških napovedi, medtem ko levica živi v imaginarnem svetu in jim te sposobnosti z lažjo zagotavlja. Ob koncu je Scrutonovo knjigo označil za velik napredek k širši in bolj racionalni debati o človeški družbi.
Dr. Žiga Turk je nadaljeval, da odkar smo priča napredku in razvoju, postaja razcep med dvema pogledoma na družbo vse bolj prezenten. Po njegovem tako obstajata dva pola, tisti, ki dojemajo družbo kot produkt inteligentnega načrta, kar pomeni, da določena skupina intelektualcev odloča, kako se bo družba razvijala in kaj bo dovoljeno, in tisti, ki so prepričani, da se je družba razvijala spontano, s poskušanjem, ohranjanjem dobrega in manjšimi popravki: »Levičarji so prepričani, da lahko skupina intelektualcev naredi boljšo družbo od tiste, ki se je oblikovala skozi tisoče let spontanega razvoja.« Na drugi strani desni pol opozarja na kopico stvari, ki dobro funkcionirajo in so pripeljale do napredka, ki smo mu priča: »Ne domišljamo si, da smo pametnejši od milijonov let razvoja družbe.«
Za bistveno Scrutonovo ugotovitev dr. Turk označi spoznanje, da to, kar zagovarja levi pol, ni znanost kakor so sami prepričani. Za predstavljanje svojih ideologij kot znanosti, levica zlorablja jezik: »Jezik ni več orodje za opisovanje sveta in reševanje problemov, temveč orodje za spreminjanje sveta.« Nadaljuje, da Scruton opozarja, da ko gre za pridobivanje glasov ljudstva, se nova levica poslužuje razpihovanja zamer, s hujskaštvom spreminjajo svet. »Naloga konservativcev pa je, da držimo družbo skupaj in da ustvarjamo razmere, kjer družba deluje kot celota. Probleme rešujemo s sprejemanjem ukrepov in ne s hujskaštvom,« je zaključil dr. Turk.
Tudi dr. France Cukjati je s pomočjo primerov ocenil, da so levičarske ideologije zgrajene na osnovi mitov, daleč od resnice. Dotaknil se je tudi feminističnega gibanja, ki je v svoji prvi fazi doprineslo velik razvoj k družbi, »ženske so postale enakopravne, dobile so volilno pravico, lahko so se zaposlile, danes pa gre feminizem v skrajnosti, tri četrtine žensk odklanja današnjo feministično ideologijo, saj je v nasprotju z ženstvenostjo in se gradi na sovražnosti do moških«. Dr. Cukjati opozarja, da levi pol svoje mite ščiti z vsako ceno – z obvladovanjem medijev, šolstva, zaničevanjem drugačnih mnenj, predvsem pa s pomočjo hujskaštva. Prepričan je, da gre pri ščitenju mitov in laži le za željo po oblasti in vplivu: »Tisti, ki ima oblast, lahko uporablja vse mehanizme svojega mita.« Dr. Cukjati je spomnil na čase med obema vojnama, ko so intelektualni liderji komunizma v Nemčiji ugotavljali, da dogajanje v Rusiji niso nebesa, temveč pekel: »Spoznali so, da so zašli, zato so se domislili, da bi namesto gulagov in vislic uvedli infiltracijo v šolstvo in medije. To so opredelili kot kulturno revolucijo. Svoj zmagoviti pohod preko institucij so začeli po 2. svetovni vojni.«
Nadaljeval je, da novodobni levičarji svojo agendo želijo upravičiti pod pretvezo svetovnega nazora, ki pa ni utemeljen, zato se njihove ideje podirajo: »Zato so vse bolj histerični do drugače mislečih, toda dokler njihova prepričanja temeljijo na mitih, se ne morejo resno pogovarjati o zgodovinskih dejstvih.« Tudi Scruton ugotavlja, da levičarji opisujejo svet v želji po potrditvi lastnega mita in ne z vidika resnice. Človeška družba temelji na soglasju o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je resnica in laž. Če v družbi tega občutka ni, sobivanje ni možno. »In ta občutek se podira,« je prepričan dr. Cukjati, ki opozarja na Scrutonove besede, da radikalno spreminjaje sveta vodi v katastrofo in ruši vse tisto, na čemer temelji družba.
Spomnil je tudi na dogajanje na Kitajskem, kjer prebivalce mest na vsakem koraku spremljajo kamere. Na podlagi njihovega obnašanja ocenjujejo posameznika in mu odvzemajo določene pravice oz. privilegirajo posameznike: »S časovnim zamikom bo leva oblast to vpeljala tudi v Evropi. Nevarnih ideologij, ki se plazijo po Evropi, ne smemo ignorirati«. Ob koncu je še dodal, da se levica poslužuje metod, s katerimi želi popolnoma uničiti nevladne organizacije in druge institucije, ki jih ne more obvladovati. Opozarja, da so ljudje postali nesposobni iskanja resnice, »odgovarja jim živeti v mitu in izmišljotini«. »Toda mi gradimo na resnici, kdor gradi na resnici ima zagotovljen uspeh, kar je bilo večkrat dokazano v zgodovini,« je zaključil dr. Cukjati.
