Kandidat za guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc se bo v ponedeljek predstavil na javni predstavitvi, ki jo pripravlja predsednik države Borut Pahor. Čeprav Dolenc po predhodnih usklajevanjih v DZ ne uživa zadostne podpore, Pahor ocenjuje, da izpolnjuje visoke strokovne kriterije in vzbuja zaupanje za opravljanje te funkcije.
Viceguverner Dolenc po odhodu Boštjana Jazbeca z mesta guvernerja Banke Slovenije opravlja funkcijo namestnika guvernerja in svet Banke Slovenije tudi vodi. Po usklajevanjih Pahorja in vodij poslanskih skupin se je pokazalo, da skupaj z viceguvernerjem Markom Bošnjakom, ki se je prav tako odzval na razpis za guvernerja, v DZ uživa največ podpore, a nihče od njiju nima zagotovljenih potrebnih 46 glasov.
Pahor se je ob tem, da politika v dovoljšnji meri ne podpira tudi kakšnega drugega kandidata, ki bi ga lahko predlagal, odločil, da predlaga Dolenca. K temu ga napotuje zakon o Banki Slovenije, po katerem ob sedanjih petih kandidaturah strokovnjakov mora predlagati kandidata, ne glede na razplet postopka glede imenovanja nove vlade.
Ocenil je, da bo Dolenc “po prepričljivi javni predstavitvi utegnil dobiti potrebno podporo v DZ”. Dolenc je bil po posvetovanjih druga izbira LMŠ, enako sta zagovarjala poslanca narodnih skupnosti. V SMC, SD in SNS so ga podpirali, izrazito proti njemu so bili v Levici, v SDS niso podprli nikogar, medtem ko se v SAB in NSi niso opredelili.
Če Dolenca DZ na glasovanju, ki se mora odviti do 18. oktobra, ne bo podprl, to ne bo prvič. Leta 2007 je DZ šele v tretjem poizkusu za tretjega guvernerja Banke Slovenije imenoval Marka Kranjca. Premier Janez Drnovšek je takrat DZ za guvernerja predlagal aktualnega guvernerja Mitjo Gasparija, a ga DZ ni podprl, nato je na to mesto neuspešno predlagal viceguvernerja Andreja Ranta.
Prvi guverner je bil France Arhar, ki je na tem mestu med letoma 1991 in 2001 opravil dva mandata. Nato je bil med pomladjo 2001 in 2007 na čelu centralne banke Gaspari, ki je v DZ dobil 53 glasov podpore. Do leta 2013 je Banko Slovenije vodil Kranjec, ki ga je DZ podprl s 74 glasovi, od sredine leta 2013 do konca aprila letos pa Boštjan Jazbec. Za to mesto je dobil zgodovinsko najvišjo podporo 77 poslancev.
Arhar je postavil okvir za rojstvo tolarja in se ukvarjal s sanacijo bančnega sistema, Gaspari je bdel nad monetarnimi kazalci države, da je ta lahko uvedla evro, Kranjec je funkcijo guvernerja opravljal v času svetovne gospodarske in finančne krize, Jazbec pa je mesto zasedel v ključnih trenutkih izvedbe sanacije bančnega sistema.
Jazbec je bil prvi guverner, ki je predčasno končal svoj mandat, ki bi se mu sicer iztekel prihodnje leto. Odšel je na vidno mesto v strukturi bančne unije v evrskem območju. Poleg pritiskov v medijih in delu politike na račun sanacije so k njegovemu odhodu verjetno botrovala tudi nesoglasja med ostalimi člani sveta Banke Slovenije, ki je bil v času njegovega mandata prenovljen.
V svetu tako sedaj ni nikogar več, ki je sodeloval pri drugi sanaciji slovenskega bančnega sistema konec leta 2013. Dolenc je viceguverner postal skupaj z Bošnjakom spomladi 2016. Takrat je v DZ dobil 56 glasov podpore. Za to mesto se je potegoval že v predhodnem izbornem krogu, v katerem je bila za viceguvernerko izbrana Irena Vodopivec Jean.
Ali bo Dolencu, ki je doktor ekonomskih znanosti, uspelo postati peti guverner Banke Slovenije, bo znano v prihodnjem mesecu. Če mu ne bo uspelo, bo predsednik DZ v skladu z zakonom o tem obvestil Pahorja, ki bo nato v 14 dneh sporočil svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev člana sveta Banke Slovenije oz. v tem primeru guvernerja centralne banke.
