Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka,” krščanski pomen božiča pojasnjuje Slovenska škofovska konferenca.
Pri Slovenski škofovski konferenci v nadaljevanju pojasnjujejo, da točen datum rojstva Jezusa Kristusa v resnici ni znan, čeravno je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Na podlagi tega dogodka vse od 6. stoletja dalje uradno tudi štejemo zgodovino človeštva. 25. december je kot datum rojstva Jezusa določil Papež Julij I. (337–352). Kot je znano, je bilo obdobje zimskega solsticija že pred krščanstvom čas praznovanja. Cerkev pa se je z ozirom na to dejstvo prilagodila in času okrog solsticija, ko se dan ponovno prične daljšati, dala nov pomen.
Skupaj s prihodom nove luči v naravi kristjani praznujejo prihod nove luči, ki je neugasljiva. Točen datum, za različne krščanske veroizpovedi, v današnjem času ne igra tako pomembne vloge. Ključna je namreč vsebina tega praznika, in sicer to, da je Božji Sin postal človek in prišel na Svet z namenom, da bi grehov otel človeštvo. Pri Družini pa so podali nekaj napotkov, na kakšen način letos praznovati ta družinski praznik, saj je ponovno zaznamovan z epidemijo. Kot navajajo, je običaj, da se na predvečer božiča odpravi večernemu bogoslužju v cerkev oziroma k polnočnici.
Ob tej priložnosti je navadno tudi čas za srečanje s prijatelji in znanci ter za voščila. Letos pa lahko zaradi epidemioloških razmer še toliko bolj izkoristimo priložnost za druženje znotraj družinskega kroga. Z blagoslavljanjem naših domov v svoje življenje kličemo blagoslov Boga. Obenem s tem dejanjem obudimo zavedanje, da je Bog vse ustvaril, in da je z nami tudi, ko nam je težko. Poleg doma na sveti večer blagoslovimo tudi našo družino.
Celotna družina naj se zbere ob jaslicah, prepeva božične pesmi, moli in prebere Božjo besedo
Ob tem se v skladu z običajem pripravi kadilo, žerjavico, oglje in priročno, manjšo kadilnico ter posodico iz kovine. Za blagoslov sta potrebni tudi žegnana voda in smrekova oziroma kakšna druga vejica, da bi z njo pokropili naš dom. Celotna družina se zatem zbere ob jaslicah, kjer je čas za prepevanje božičnih pesmi, denimo: Sveta noč, Poslušajte vsi ljudje, Tam stoji pa hlevček, Angelci stopajo, Glej zvezdice božje itd. Zatem naj sledi molitev za blagoslov, molitev veselega dela rožnega venca, branje Božje besede in prošnje.
Ob tej priložnosti prilagamo tudi Božično poslanico slovenskih škofov. Govori Msgr. Dr. Peter Štumpf, škof iz Murske Sobote: “Naš Gospod Jezus Kristus, prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka si je iz Device Marije privzel telo in postal naš spremljevalec k Očetu v nebesih.” On je Beseda, ki jo Cerkev oznanja, da bi na tej poti po njej vsi imeli življenje v obilju. Dete v jaslicah je Rešitelj, ki prežene sleherno temo nevednosti in hudobije ter nam prižiga upanje. Zaradi njegovega usmiljenja smo vsi vredni, da živimo: rojeni in še nerojeni, zdravi in bolni, mogočni in šibki, pogumni in plahi, verni in neverni, pa tudi miroljubni in nemirni. Usmiljenje Deteta v jaslicah odpravlja razlike med nami in nas napolnjuje s spoznanjem o Bogu.
Naj bodo božični prazniki blagoslovljeni in tolažilni, v novem letu pa želimo več medsebojne povezanosti
“To nas nagiba k spremembam – ne v grožnjah in nasilju, temveč v pravičnosti in medsebojni ljubezni. Božič nas zato ne more prepustiti temi nevednosti o tem, kdo smo in kam gremo.” Kot bratje in sestre v Kristusu smo sinovi in hčere življenja ljubečega Boga, ki nam je namenil neskončnost bivanja pri sebi. “Vsem prebivalcem Slovenije, zamejcem in izseljencem, bratom in sestram v Evangeličanski in Pravoslavni cerkvi ter tudi pripadnikom drugih ver, še posebej pa bolnim in trpečim, brezdomcem in brezpravnim, prestrašenim in jokajočim izrekamo škofje svojo sočutno bližino in v molitvi na vas kličemo Božjo pomoč.” Naj bodo božični prazniki blagoslovljeni in tolažilni. V novem letu želimo več medsebojne povezanosti; da bi iskali to, kar nas povezuje in nam prinaša skupno dobro.
