Učinkovit in neodvisen, predvsem pa odziven sodni sistem preprečuje videz zarote ali toleriranja nezakonitih dejanj v zdravstvu.
Poslanec mag. Dejan Kaloh je na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z nadzorom nad delom sodnih izvedencev, sodnih cenilcev oziroma sodnih tolmačev.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministrica za pravosodje Andreja Katič!
Nedavno sem v medijih zasledil članek, ki opisuje primer tožbe bolnice proti UKC Ljubljana in sicer zaradi plačila odškodnine za škodo, ki je nastala, ker zdravljenje ni potekalo skladno, skrbno in s pravili medicinske stroke. Zadeva poteka od leta 2013. Dolgotrajnost omenjenega primera poteka nerazumno dolgo. Iz prispevka izhaja, da je bilo v spisu omenjene zadeve kar 50 strani prirejene vsebine sodnega izvedenca v škodo bolnice.
Ob tem velja opozoriti na sodbo v primeru Šilih proti Republiki Sloveniji, pri katerem je Evropsko sodišče za človekove pravice (9. 4. 2009) izpostavilo, da procesna obveznost po 2. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ureja pravico do življenja, od držav zahteva, da vzpostavijo učinkovit in neodvisen sodni sistem tako, da je mogoče ugotoviti vzrok smrti pacientov, ki so bili v oskrbi zdravstvenih delavcev, in da se ugotovi odgovornost. Hiter odziv oblasti je nujen zato, da se ohrani javno zaupanje v njihovo spoštovanje vladavine prava in prepreči videz zarote ali toleriranja nezakonitih dejanj. Obveznosti države ne bo zadoščeno, če zaščita, ki jo daje domača zakonodaja, obstaja le v teoriji, predvsem mora učinkovito delovati v praksi. Torej, hitro obravnavanje tovrstnih zadev je pomembno za varnost uporabnikov zdravstvenih storitev in varnost zdravstvene obravnave tudi drugih bolnikov.
Skladno z Zakonom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih disciplinski postopek s sklepom uvede minister na obrazložen predlog predsednika sodišča, predsednika Strokovnega sveta, generalnega državnega tožilca, generalnega državnega odvetnika, varuha človekovih pravic, predsednika Odvetniške zbornice Slovenije ali po uradni dolžnosti. Zoper sklep ni dovoljena pritožba.
V zvezi s tem Vas sprašujem naslednje:
1. Kako ministrstvo za pravosodje izvaja nalogo nadzora nad delom sodnih cenilcev, sodnih izvedencev oziroma sodnih tolmačev?
2. Koliko predlogov za nadzor nad delom izvršiteljev je ministrstvo uvedlo po uradni dolžnosti v letu 2015, 2016, 2017, 2018 in do 30. 8. 2019 oziroma koliko predlogov legitimiranih predlagateljev je prejelo v navedenem obdobju?
3. Kakšni so rezultati tovrstnih nadzorov v letu 2015, 2016, 2017, 2018 in do 30. 8. 2019?
