Dopustiti zgolj nekaterim posvečenim in posebej »medijsko natreniranim« sodnikom, da bodo lahko javno izražali mnenja iz svojega ter iz delokroga kolegov sodnikov, ni samo protiustavno v odnosu do slednjih, temveč še dodatno poglablja nezaupanje državljanov v delo sodne veje oblasti.
Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh je na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z ustanavljanjem skupine tako imenovanih »medijskih sodnikov« oz. sodnikov govorcev.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministrica za pravosodje Andreja Katič!
V zadnjih dneh sta dva vrhovna sodnika Jan Zobec in Tomaž Pavčnik v medijih in strokovnih pravnih časopisih razkrila koordinirano pripravo ministrstva za pravosodje in sodnega sveta za ustanovitev skupine tako imenovanih »medijskih sodnikov« oz. sodnikov govorcev. Slednji naj bi imeli izključno pravico neposrednega komuniciranja z javnostjo, medtem ko se drugi sodniki ne bodo smeli več javno oglašati.
Ne morem mimo dejstva, da se tovrstno protiustavno natikanje nagobčnikov (39. člen Ustave RS – Svoboda izražanja!) dogaja ravno v času, ko je sodnik Zvjezdan Radonjić ob izreku kazni v zadevi Novič opozoril na nedopustne in nezakonite pritiske nanj in med krivci zanje navedel celo državno tožilstvo. Prvi odstavek zgoraj omenjenega člena opredeljuje: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.«
Dopustiti zgolj nekaterim posvečenim in posebej »medijsko natreniranim« sodnikom, da bodo lahko javno izražali mnenja iz svojega ter iz delokroga kolegov sodnikov, ni samo protiustavno v odnosu do slednjih, temveč še dodatno poglablja nezaupanje državljanov v delo sodne veje oblasti. Državljani bodo namreč poslej prejemali zgolj očiščena in filtrirana piar sporočila, ki bodo za nameček usklajena, kot kažejo zapisniki sej sodnega sveta, kar s samim vrhom slovenskega pravosodja, to je s pravosodno ministrico in obema državnima sekretarjema. Pri točki 2d dnevnega reda (Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi) na 1. izredni seji sodnega sveta (18. marec 2019) sta namreč sodelovala tako pravosodna ministrica Andreja Katič kot državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Gregor Strojin.
V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:
1. Iz zapisnika 1. izredne seje sodnega sveta z dne, 18. marca 2019, izhaja, da na Centru za izobraževanje v pravosodju že potekajo izobraževanja za sodnike govorce, ki bodo neposredno komunicirali z javnostjo. Kdo je te kandidate za sodnike govorce izbral oz. določil, po kakšnih kriterijih jih je izbral oz. določil in na kakšni zakonski ali podzakonski podlagi?
2. Iz istega zapisnika tudi izhaja, da kmalu predvidevate tudi spremembo zakonodaje glede »dopustnosti komuniciranja sodnikov z javnostjo«. Glede na to, da takšne novele zakona o sodiščih še sploh ni, me zanima, zakaj takšna hitrost, predvsem pa netransparentnost šolanja že izbranih oz. določenih kandidatov za sodnike govorce?
3. Če bo dopolnitev zakona o sodiščih v delu o medijskih sodnikih sprejeta, bo vrhovni sodnik Zobec, kot je že javno napovedal, zahteval ustavno presojo takšnega zakona. Zakaj bi želeli sprejemati zakon, ki ga sodnik najvišjega sodišča v državi de facto že vnaprej proglaša za neustavnega?
4. Zakaj se kot ministrica za pravosodje udeležujete tako rednih kot izrednih sej sodnega sveta in s tem v javnosti še dodatno krepite občutek, da je slovensko sodstvo zelo spolitizirano, v določenih primerih pa tudi politično zlorabljeno? V zvezi s tem me še zanima, kolikokrat ste se od začetka vašega mandata na položaju ministrice za pravosodje udeležili sej sodnega sveta?
V več svojih nastopih ste dejali, da se nimate namena vmešavati v delo sodstva, a sami obiskujete seje, kjer so, denimo, obravnavali tudi imenovanje predsednikov okrajnih sodišč (zapisnik 17. redne seje, 28. marec 2019). Vrhovni sodnik Pavčnik pravi, da je takšni novi praksi potrebno odločno nasprotovati.
5. Zato vas še sprašujem, kaj hočete doseči s tovrstnimi osebnimi intervencijami na sejah sodnega sveta, morda tudi neformalno vplivati na stališča sodnega sveta pri pomembnih imenovanjih sodnikov na predsedniška mesta okrajnih in okrožnih sodišč?
