Danes, v soboto, ob 20.10 uri vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV. Gost tokratne oddaje bo zgodovinar dr. Stane Granda. Z njim bomo spregovorili o različnih knjigah, slovenskem zgodovinopisju in aktualnem dogajanju v Sloveniji.
Stane Granda se je rodil leta 1948 v Novem mestu, kjer je tudi maturiral. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino in sociologijo. Po magisteriju iz zgodovine se je zaposlil na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa na ZRC SAZU. Leta 1995 je doktoriral. Na omenjenem inštitutu je raziskoval gospodarsko, politično in družabno zgodovino Slovencev od začetka 19. stoletja do druge svetovne vojne. Kot redni univerzitetni profesor sodeluje na Fakulteti za kulturno zgodovino Univerze v Novi Gorici, Fakulteti za uporabne družbene študije in občasno tudi drugod. Je veteran vojne za Slovenijo, predsednik Združenja za slovensko besedo in član Zbora za republiko.
Gosta v oddaji Beremo bomo med drugim vprašali:
Gospod Granda, naj najin pogovor najprej začneva z Valentinom Vodnikom. Pred dnevi, 8. januarja je minilo dvesto let od njegove smrti. V čem je njegov pomen za slovenski narod?
Na mizi imava dve biografiji dveh svetovno znanih zgodovinskih osebnosti. Prva je izpod peresa britansko-francoskega zgodovinarja Alana Forresta, ki je napisal biografijo o Napoleonu. Kako vi gledate na tega velikega vojskovodjo in državnika?
No, če se dotakneva še druge biografije. V biografiji o Winstonu Churchillu, ki je izšla lani tudi v slovenščini, ga je britanski zgodovinar Ashley Jackson predstavil kot izjemno kompleksnega državnika, ki ga mnogi označujejo za največjega moža britanske zgodovine, drugi pa, nasprotno, kot groznega človeka z veliko osebnostnimi slabostmi. Kako ga sodite vi?
Če malo preskočiva. Novembra smo se spominjali konca prve svetovne vojne. Kako bi ocenili knjižno bero, ki je ob tem izšla v Sloveniji? Na mizi imava recimo knjgo Petre Svoljšak in Gregorja Antoličiča Leta strahote – Slovenci in prva svetovna vojna…
V prejšnji oddaji Beremo smo govorili o zborniku Iskanja slovenske poti. Zanj ste napisali prispevek Poglavitna vprašanja slovenske zgodovine. V njegovem uvodnem delu ste zapisali, da Slovenci ne poznamo »osnovnih potez celotne zgodovine«. Po vaše je za to več vzrokov!?
Skratka, vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV, kjer bomo spregovorili tudi o knjigi, ki je bila v prejšnjem totalitarnem komunističnem režimu najbolj citirana, danes pa je primerna samo še za smeti…
M. B.
