4.1 C
Ljubljana
sobota, 27 aprila, 2024

Da Slovenija ne bi postala Ruanda iz leta 1994

Piše: Blagovest.si

Ste morda že kdaj gledali film »Hotel Ruanda«? OK, če ga niste gledali, ste pa verjetno vsaj slišali za dogodke, ki jih film opisuje. Gre za resnične in zelo grozljive dogodke iz leta 1994 v eni od držav osrednje Afrike, ki povrh vsega velja za afriško državo z največjim deležem katoličanov. Le da takrat teh dogodkov morda niti nismo zaznali, ker smo v svoji neposredni soseščini imeli podobno stanje – najprej na Hrvaškem in nato še v BiH.

Začelo se je 6. aprila 1994, kar je, zanimivo, isti dan, ko so leta 1941 nacisti z vojaškim strojem surovo napadli Kraljevino Jugoslavijo. A tistega dne leta 1994 je bilo sestreljeno letalo, na katerem sta bila tedanja predsednika Ruande in Burundija. Sestrelitev letala je bil povod za začetek strašnega genocida, ki je do sredine julija terjal verjetno več kot milijon smrtnih žrtev. V glavnem so bili to pripadniki manjšinskega plemena Tutsi, pa tudi zmerni pripadniki večinskih Hutujcev. Oborožene milice in tolpe so več tednov sistematično preiskovale vse hiše v državi in brez milosti izvajale pomore Tutsijev, pa tudi različna mučenja, tudi s pomočjo kisline. Posiljenih je bilo več kot pol milijona žensk. Hutujski skrajneži pa so celo likvidirali deset belgijskih pripadnikov enot Združenih narodov. Med redkimi preživelimi je bila Immaculee Ilibagiza, ki je o tem napisala knjigo in pričevala v Medžugorju na festivalu mladih (TUKAJ).

Padec letala z dvema predsednikoma je bil le povod za začetek krvave nevihte, ki pa je bila napovedana že konec leta 1981 – takrat se je namreč v Kibehu trem dekletom prikazala Božja Mati Marija. To je bilo samo nekaj mesecev po začetku prikazovanj v Medžugorju. Marija je preko treh vidkinj pozvala k spreobrnjenju in pokori, tako kot že v Fatimi. Če bi do spreobrnjenja res prišlo, bi bila Ruanda morda obvarovana genocida, ki je sledil dvanajst let kasneje. In tudi ta genocid se ni zgodil čez noč. Bil je posledica zapletenih političnih razmer, še posebej pa napake belgijske kolonialne vlade, ki so sledile po versajski mirovni pogodbi in nato še po drugi svetovni vojni. Te napake so omajale odnose med obema etničnima skupinama, zlasti po ruandski revoluciji po letu 1959, ko je belgijska vlada podprla Hutujce. Leta 1990 pa se je začela nova državljanska vojna med plemenoma.

Več si lahko preberete TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine