Slovenija je “prepoznala” vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, in to z izključnim namenom, da razpiše predčasne volitve, je danes po seji vlade v Ljubljani povedal zunanji minister Miro Cerar. Slovenija se je s tem pridružila 23 članicam EU, ki so to že storile, je poudaril.
Kot je povedal minister, je vlada potrdila predlog, ki ga je pripravilo MZZ, “da predsednika nacionalne skupščine Venezuele Juana Guaidoja prepozna za začasnega predsednika Venezuele z namenom – in to izključno s tem namenom, da razpiše in izvede svobodne, poštene in demokratične volitve”.
Ne gre za priznanje alternativne oblasti, ampak za “prepoznanje vloge začasnega predsednika” za izvedbo demokratičnih volitev, na katerih naj bi se znova vzpostavila legitimna oblast. “In nič več kot to,” je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril Cerar. “Zasledujemo le nove volitve. To je edini cilj,” je dodal in izpostavil, da so vlado k tovrstnemu dejanju pozvali tudi v Venezueli živeči Slovenci.
Slovenija se je s tem pridružila 23 članicam EU, ki so že prepoznale vlogo Guaidoja kot začasnega predsednika Venezuele z namenom, da izvede volitve. Pri tem je Cerar poudaril, da je 19 članic to odločitev sprejelo v enem dnevu, Slovenija pa je o tem razpravljala dva tedna. To je po njegovih besedah načelo kredibilnost države glede učinkovitosti sprejemanja tovrstnih pomembnih odločitev.
Poudaril je, da je odločitev slovenske vlade namenjena predvsem podpori Venezuelcem, ki trpijo hudo krizo že več let. Več kot 85 odstotkov Venezuelcev živi pod pragom revščine. Okoli tri milijone Venezuelcev je zapustilo državo. Sedanja vlada pod vodstvom predsednika Nicolasa Madura pa “izvaja sistematično politično represijo in si je uzurpirala oblast”, je še povedal Cerar.
Slovenija tako kot ostale evropske in druge države ne priznava predsedniških volitev v Venezueli iz maja lani, na katerih je sicer zmagal Maduro, “ker niso bile ne svobodne ne poštene, torej nedemokratične, netransparentne in zato tudi nelegitimne”, je še poudaril Cerar in spomnil, da so zunanji ministri članic EU na to opozorili že osem dni po teh volitvah. Od tedaj EU poziva k novim demokratičnim volitvam v Venezueli, je pojasnil minister.
Ta hip je edini demokratično izvoljeni “in kot takšen tudi mednarodno priznan” organ narodna skupščina. Ko je Maduru potekel prejšnji mandat in ko se je predsednik skupščine Guaido potem razglasil za začasnega predsednika države, ga je zdaj kot takega prepoznala tudi Slovenija. Kot je še pojasnil Cerar, gre za “deklarativni akt in ne konstitutivni akt”, s katerim je Slovenija “prepoznala dejstvo” v Venezueli. “S tem ne posegamo v notranje zadeve države,” je še poudaril.
Tovrstni postopek je slovenska vlada že uporabila pri “prepoznanju” začasne vlade v Libiji ali pa upornikov v Siriji, je še pojasnil Cerar. Ta postopek ne predvideva poprejšnje obravnave v državnem zboru, ima pa ta vso možnost, da še sproži razpravo o tem vprašanju, je še dodal minister.
Pojasnil je še, da je na današnji seji vlade le “minister iz vrst SD” izpostavil, da bi si želeli prej razpravo v zunanjepolitičnem odboru DZ, kar je sicer predlagala SD. Kako so glasovali ministri, pa Cerar ni vedel povedati.
Izrazil je tudi pričakovanje, da današnja odločitev vlade ne bo načela sodelovanja z Levico, na kar je ta sicer opozorila, ker da je priznanje Guaidoja priznanje ameriškega imperializma in intervencionizma.
V opozorilu, da se raven razprave v DZ vse bolj niža in da postaja vse bolj žaljiva, je Cerar ocenil, da je nasprotovanje današnji odločitvi vlade “nasprotovanje demokraciji in človekovim pravicam” v Venezueli. Zagotovil pa je, da če bo prišlo do kakšnih novih zasukov glede položaja v Venezueli, “kakšnih intervencij”, pa bo vlada “morala razmišljati na novo”.
Neposredno po Cerarjevem nastopu se je v imenu SD že odzval poslanec Milan Brglez in ocenil, da je vlada zdaj priznala le eno stran v sporu in si sama naložila mednarodnopravne obveznosti. Odločitev je ocenil kot napačno, ker bi lahko vodila v državljansko vojno v Venezueli. Slovenija pa bo soodgovorna za vse, kar bo storil Guaido oziroma “koalicija voljnih”, je menil.
“Naša politika pa ni v priklanjanju koaliciji voljnih, ampak spoštovanje ustave,” je še poudaril Brglez in napovedal poglobljeno razpravo v DZ o tem vprašanju, ker da današnja odločitev vlade ni bila v skladu s slovensko ustavo. Zatrdil je še, da zato ministri SD te odločitve tudi niso podprli.
Sklepu vlade nasprotujejo tudi pri Levici. “Ta odločitev vlade je za nas nedopustna,” je v odzivu dejala poslanka Levice Violeta Tomić. Pojasnila je stališče stranke, da je s tem ogrožena Venezuela in se lahko tam zgodi državljanska vojna.
Dodala je, da bodo zahtevali sklic izredne seje odbora DZ za zunanje zadeve, na kateri bodo zahtevali preklic sklepa vlade. Ob tem ni navedla časovnega okvirja, kdaj bi se to lahko zgodilo. Glede sodelovanja s koalicijo pa je ocenila, da današnja odločitev vlade ne prispeva k boljšem sodelovanju, o morebitnih drugih posledicah pa ni govorila.
