Piše: C. R.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) in Agencija za varnost prometa (AVP) sta danes v Ljubljani pripravili preventivni dogodek, na katerem smo se posvetili vidikom povzročitelja prometne nesreče pod vplivom alkohola in rehabilitaciji v zavodu za prestajanje kazni zapora.
Pogovor je potekal z zaprto osebo – za to priložnost smo jo poimenovali Manca, ki prestaja zaporno kazen zaradi povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola s smrtnim izidom. Sodelovala je tudi Vesna Kopač, vodja Oddelka za vzgojo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, ki med drugim vodi strokovno obravnavo odvisnosti od alkohola. Decembra želi Agencija osvetliti še druge vidike posledic, ki jih ima alkohol v prometu, tako so lani pripravili pogovor s poškodovanci, ki jih je prometna nesreča usodno zaznamovala. Letošnji poudarek je namenjen vidikom povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola z najhujšimi posledicami. Ko pride do takšnega dogodka, trajnih posledic ne nosijo le povzročitelji in žrtve, temveč tudi njihovi bližnji. Prav zaradi bremena in teže posledic, s katerimi so soočeni vsi vpleteni, želita AVP in URSIKS s tovrstnimi pogovori ozaveščati čim širšo javnost. Še posebej v predprazničnem času, ko je alkohola v družbi še več in je prisotno visoko tveganje za udeležbo v prometu pod vplivom alkohola.
Pobudo za izvedbo dogodka so podali na AVP, kjer so prepoznali širšo sporočilno vrednost izpovedi storilca, ki ga je povzročena prometna nesreča nepovratno zaznamovala za celo življenje. V URSIKS smo sodelovanje podprli, saj menimo, da lahko tudi osebe, ki prestajajo kazen zapora, s svojo zgodbo ozaveščajo širšo družbo o nepopravljivih posledicah napačnih odločitev v življenju. Pogovor je moderirala Dragica Sternad Pražnikar iz AVP. Vse žrtve prometnih nesreč so tragične in usodno zarežejo s težko bolečino. Storilci, pri katerih so občutki obžalovanja zelo močno izraženi, pogosto izpovejo, da zaporna kazen ni najhujša kazen, ki jih je doletela. Povzročili so izgubo življenja in s tem zaznamovali tudi družine, prijatelje, znance žrtve – s to odgovornostjo in bremenom pa se bodo morali soočati celo svoje življenje.
Uvodoma je zbrane nagovorila mag. Simona Felser, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa, ki je poudarila: »V naši družbi so globoko zakoreninjene različne stereotipne predstave, ki žal vodijo v to, da vozniki vse prepogosto podcenijo vpliv alkohola na vožnjo. Resnica pa je združena v enem samem preprostem stavku: Varna meja pitja alkohola ne obstaja. Če se odpravljate na dogodek, kjer je verjetnost, da boste uživali alkohol, vnaprej načrtujte, kako boste varno prišli domov. Agencija za varnost prometa vseskozi zagovarja ničelno toleranco do alkohola v prometu, saj je to edini načini, da smo odgovorni do vseh.«
Manca, ki prestaja zaporno kazen, je v svoji izpovedi odstrla dele osebne zgodbe: »Človek ne razmišlja, do česa lahko pride. Imela sem v glavi, da se to dogaja le drugim, ne meni. Ta dogodek me je zaznamoval, saj se mi je v minuti svet obrnil na glavo. Težko se je sprijazniti s tem, da karkoli naredim, prijatelja ne bo več nazaj. To je najhuje. Veš, da si naredil napako, ki jo je nemogoče popraviti in ne veš, ali boš te občutke krivde lahko preživel. Nikoli ne bom sprejela, si odpustila, kar sem storila. Tudi če bi dobila višjo zaporno kazen, bi jo sprejela. Po nesreči sem razmišljala, da moje življenje ni več vredno nič, da sem uničila drugim življenje, vzela sem jim prijatelja, sina, brata. Ker so mi družina, partner in prijateljica stali ob strani, sem se lahko izvlekla iz teh črnih misli. Sporočila bi drugim, naj res dobro razmislijo, ali se splača. Ne gre za eno osebo, gre za celo družino, prijatelje, sodelavce, cela skupnost je lahko zaznamovana zaradi sebičnosti ene osebe, ki sede pijana za volan. Sama sem to storila samo enkrat, a že prvič je bilo usodno. S svojo zgodbo želim podajati širše sporočilo o posledicah in ozaveščati glede zlorabe alkohola ter v družbi nekaj premakniti.«
Vesna Kopač, vodja Oddelka za vzgojo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, je izpostavila: »Vsakega obsojenca ali obsojenko obravnavamo individualno z osebnim načrtom, v katerem se določa potrebe in tveganja. V prvi fazi so intenzivni poglobljeni pogovori, v katerih se obsojenca motivira za pogovor, sklenemo terapevtski dogovor, kjer se dogovorimo za pravila igre, druga faza je faza edukacije. V tretji fazi sledi preverjanje in vzdrževanje abstinence. Za Manco smo tekom obravnave prepoznali, da je terapija tudi udeležba na tovrstnih dogodkih ozaveščanja – preko njih bo lažje predelala travmo in skupnosti nekaj dala. Tudi nas, zaposlene v zaporih, se dotaknejo zgodbe s tragičnimi posledicami, zato se pridružujemo pozivu ničelne tolerance do alkohola, drog in uporabe telefona na cesti. Poslužujmo se drugih rešitev – ni tabu poklicati taksi ali svoje heroje v pižamah.«
V URSIKS so v letu 2021 obravnavali 27 obsojencev, ki so prestajali zaporno kazen po poglavju Kazenskega zakonika, ki opredeljuje kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa. Ta kategorija je sicer širša in ne pomeni, da so bili vsi v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom alkohola.
Hkrati pa v URSIKS v okviru obravnave zaprtih oseb, ne glede na vrsto kaznivega dejanja, izvajamo tudi posebno obliko obravnave oseb s težavami zaradi alkohola. V letu 2021 je bilo v tovrstno obravnavo vključenih 273 vseh zaprtih oseb, kar pomeni, da je bilo prepoznanih 8,8 % zaprtih oseb s težavami zaradi uživanja alkohola. V zavodih za prestajanje kazni zapora in v prevzgojnem domu izvajamo ukrepe z vključevanjem zaprtih oseb s tovrstnimi težavami v psihosocialne programe obravnave, v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami in drugimi organizacijami, ki nudijo specializirane obravnave. Pomoč zaprtim osebam se nudi v okviru programov motivacije in izobraževanja v zavodih. Osebam, ki v zavodih uspešno abstinirajo in izrazijo željo po nadgradnji obravnave, se med prestajanjem omogoči tudi obravnava v zunanjih zdravstvenih ustanovah in programih nevladnih organizacij, s tovrstno obravnavo pa lahko nadaljujejo po odpustu s prestajanja kazni. Nezanemarljiv je tudi podatek o deležu zaprtih oseb s težavami zaradi uživanja prepovedanih drog – delež teh je bil v lanskem letu 28,1 %.
Agencija za varnost prometa izvaja rehabilitacijski program, v okviru katerega potekajo edukacijske in psihosocialne delavnice. Teh se morajo skladno z Zakonom o voznikih udeležiti storilci prekrškov, zaradi vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. Cilj programa je ozavestiti tvegano obnašanje ter doseči spremembo načina razmišljanja in obnašanja v prometu storilcev prekrškov s teh področij, da tveganega vedenja v prometu ne bi ponavljali. V letu 2022 je bilo do začetka decembra opravljenih 418 edukacijskih delavnic, ki se jih je udeležilo 4.535 udeležencev in 74 psihosocialnih delavnic, ki se jih je udeležilo 685 udeležencev. V letu 2022 je delavnic skupaj obiskalo 5.220 udeležencev. Lani je bilo skupaj 5.769 udeležencev (prenos 2.052 udeležencev prijavljenih v letu 2020 v letu 2021 zaradi covidnih omejitev), v letu 2020 je bilo 3.420 udeležencev, v letu 2019 skupaj 4.203 udeleženci in v letu 2018 5.522 udeležencev.
»Preteklosti žal ne moremo spremeniti. Ne glede na položaj, v katerem smo se znašli, pa moramo stopiti v prihodnost. Ne bodite vzrok za prižig intervencijskih luči, naj svetijo le praznične.«
