Brglezu ni mar za 100 milijonov žrtev najbolj krvave ideologije: Ni podprl resolucije Evropskega parlamenta, nato pa se je še postavil v bran zloglasnemu komandantu Franti!

Evropski poslanec Milan Brglez iz vrst Socialnih demokratov ponovno dokazuje, kako ljub mu je komunizem, ideologija, ki je povzročila že prek 100 milijonov smrtnih žrtev. Že poleti je romal v rojstni kraj utemeljitelja te ideologije Karla Marxa, v tem duhu pa nadaljuje delo tudi jeseni; v Evropskem parlamentu namreč ni podprl resolucije o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope, hkrati pa se je postavil v bran komandantu Francu Severju – Franti, ki se je za sodelovanje pri povojnih množičnih umorih kar samoovadil v svoji knjigi, po kateri zdaj snemajo tudi propagandistični film. Zaskrbljujoče je tudi, da Brglez še vedno deluje tudi v okviru ljubljanske FDV, kjer poneumlja študente z marksistično ideologijo. Ne le, da pri študentih ne uživa nobenega spoštovanja, tudi med sodelavci ni preveč priljubljen, njihovo naklonjenost pa si kupuje kar z davkoplačevalskim denarjem!

Evropski poslanci so septembra sprejeli resolucijo zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope, v njej pa so še enkrat obsodili poveličevanje vseh totalitarnih režimov v Evropi. Sprejeta resolucija “želi spomniti, da sta nacistični in komunistični režim zakrivila množične poboje, genocide in deportacije ter povzročila izgubo življenj in svobode v 20. stoletju, kar je brez primere v zgodovini človeštva”, in “poziva vse države članice EU, naj jasno in načelno izrazijo svoje stališče glede zločinov in agresivnih dejanj, ki so jih zagrešili totalitarni komunistični režimi in nacizem”. Ob tem se v omenjeni resoluciji “ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah še ohranjeni spomeniki in obeležja (parki, trgi, ulice itd.), ki poveličujejo totalitarne režime, kar vodi k izkrivljanju zgodovinskih dejstev o posledicah druge svetovne vojne ter k propagiranju totalitarnih političnih sistemov”.

Radikalec Brglez se je pri glasovanju, podprla jo je celo Tanja Fajon

Pri glasovanju so omenjeno resolucijo podprli prav vsi prisotni evropski poslanci iz Slovenije, razen zloglasnega radikalca Milana Brgleza iz vrst Socialnih demokratov, ki se je vzdržal in s tem le še enkrat dokazal, da ni demokrat ter da mu ni mar za spravo ter za žrtve povojnih pobojev. Še več, resolucijo je podprla celo njegova strankarska kolegica Tanja Fajon. Kot izhaja iz pojasnila tega evropskega poslanca, ki ga je napisal na svoji Facebook strani, se očitno ne strinja, da sta bili Nemčija in Sovjetska zveza enako krivi za drugo svetovno vojno, in z izenačitvijo nacizma ter komunizma, po njegovem mnenju pa je očitno fašizem premalokrat dodan. Prav tako nasprotuje zahtevi resolucije, da se države jasno izrazijo glede zločinov in agresivnih dejanj komunizma in nacizma. To ni nobeno presenečenje, Brglez namreč še danes odkrito časti nekdanji komunistični režim, tako kot njegovi strankarski kolegi se namreč tudi sam udeležuje rdečih orgij, rad pa obleče tudi majico s podobo morilca, rasista in sovražnika homoseksualcev Cheja Guevare.

Ali Brgleza moti, da je fašizem v resoluciji premalokrat omenjen, ker so s fašisti tako dobro sodelovali s komunisti?

Med drugim Brglez izpostavlja tudi to, da resolucija obsoja zgodovinski revizionizem in poveličevanje nacističnih kolaborantov. Da ga tudi to moti, ne moremo biti presenečeni, znano je namreč, kako so njemu tako ljubi komunisti na veliko kolaborirali z nacisti pred in med drugo svetovno vojno. Moti ga, da niso specifično omenjeni tudi fašistični kolaboranti, kot da komunizem ne bi bil levi fašizem, morda pa si je želel izrecno priznanje za kolaborativnost komunistov, ki so redno sodelovali s fašisti. Tudi dedek neuspešno recikliranega evropskega poslanca Igorja Šoltesa, ki je v Evropskem parlamentu opravičeval med- in povojne množične umore, Edvard Kardelj je sodeloval s fašisti. Miro Petek je že pred časom navedel poročanje morilca Kardelja Josipu Brozu Titu, ki mu je sporočil, da jim Italijani dajejo bombe in podatke, ter pojasnil: “Če bomo utrdili naše položaje pri Italijanih, bo na kraju naš posel veliko lažji.”

Nekatere stranke se ukvarjajo z digitalnim prebojem, druge pa s sprevračanjem zgodovinskih dejstev in domnevnim prebojem na Menini planini

Tudi obsodba zgodovinskega revizionizma Brgleza moti, saj nabiranje političnih točk takšnih, kot je on, temelji prav na izkrivljanju zgodovinskih dejstev in na deljenju naroda. Izvrsten primer vidimo ravno v zadnjem obdobju; medtem ko se na primer Slovenska demokratska stranka in stranka Nova Slovenija – krščanski demokrati ukvarjata z digitalnim prebojem, s katerim bi omogočili višji življenjski standard svojim državljanom, se Socialni demokrati in še nekateri ukvarjajo z domnevnim prebojem na Menini planini, kjer naj bi pod poveljstvom takrat 22-letnega Franca Severja – Frante leta 1945 450 partizanom uspelo pregnati kar 12 tisoč Nemcev. Pozneje je Franta vodil Inex Adrio Aviopromet, in to prav v času, ko se je leta 1981 zgodila najhujša letalska nesreča v slovenski zgodovini, ko je prišlo do strmoglavljenja na Korziki, pri čemer je umrlo 180 potnikov in članov posadke. Po dogodku se je še v mladih letih Franta udobno upokojil, v visoki pokojnini pa uživa še danes. Zdaj je po zaslugi režimske propagandne mašinerije postal eden vidnih obrazov režima in tako je med drugim postal častni občan Mestne občine Ljubljana, po njegovi knjigi pa bodo zdaj posneli tudi propagandni film.

Prav Franta je pomagal Brgleza spraviti v Evropski parlament

V svoji knjigi se je sicer Franta kar samoovadil za svoje sodelovanje pri povojnih množičnih umorih. Zgodovinar dr. Jože Dežman je glede tega pri Časniku navedel, kako je Sever s sokrvniki dal osvoboditi 14 zapornikov iz okrožij Stična in Grosuplje: “Če pogledamo sezname s farnih spominskih plošč, je bilo v župnijah na območju partizanskih okrožij Grosuplje in Stična po vojni umorjenih skoraj 1.600 oseb (samo v Severjevi rodni fari Št. Jurij pri Grosupljem več kot 40). Franc Sever – Franta je s kolegi tako ‘osvobodil’ manj kot en odstotek tega števila. Torej so ‘osvobodili’ en odstotek in dali umoriti 99 odstotkov? Njim bi lahko za ta zločin sodili po zakoniku Kraljevine Jugoslavije.” Že pred časom smo opozorili, da Franta komandira radikalcu Brglezu in da je v veliki meri – zaradi svojih pritiskov na ZZB NOB – zaslužen za to, da so Brgleza uspeli z neuglednega 4. mesta na kandidatni listi stranke SD spraviti v Evropski parlament. Brglez se ni pozabil tudi tokrat postaviti na stran Frante in se je kritično odzval na naše poročanje o dogajanju: “Tovrstno pisanje o spoštovanem borcu Francu Severju – Franti je še bolj podlo, pritlehno in neumno, kot so bile obtožbe na moj račun, da sem z naravnim pravom opravičeval povojne poboje. In še en dokaz, kako resno ‘ena’ stran misli s spravo.”

Že poleti je Brglez romal v Trier

Kako ljub mu je komunizem, je tovariš Brglez dokazal tudi z načinom, na kakršnega je preživel letošnje poletje; med drugim se je odpravil kar na romanje v rojstni kraj Karla Marxa Trier in s tem jasno dokazal, da mu ni mar za 100 milijonov in več žrtev te krvave ideologije, s čimer je sprožil ponoven val zgražanja. Že leta 2014, kmalu po izvolitvi, je Brglez v trobilu ekstremne Levice Mladina v intervjuju povedal: “Ideja revolucije, kot jo zagovarjajo v Združeni levici, nam je lahko simpatična, a v trenutni svetovni gospodarski konstelaciji ni realna.” V intervjuju je tako jasno povedal, da mu je “ideja revolucije”, kakršno zagovarja skrajna Levica, simpatična, torej vključno z nacionalizacijami in onesposobitvami političnih nasprotnikov, kar je leta 2014 Brglez že jasno pokazal s protiustavnim odvzemom poslanskega mandata Janezu Janši. Prav tako se je z lažmi glasno zavzemal za prepoved koncerta domoljubnega glasbenika Marka Perkovića Thompsona, ki je bila tudi dosežena, vendar je kasneje upravno sodišče razsodilo, da je bila ta nezakonita.

Brglez na račun davkoplačevalcev poneumlja mladino na državni FDV

Pri tem nas zmrazi ob misli, da lahko tako nevaren marksistični skrajnež, kot je Brglez, predava slovenski mladini na ljubljanski fakulteti za družbene vede, za kar smo ga prisiljeni plačevati davkoplačevalci, na račun katerih živi že celo življenje. Brglez ni užival nobenega zaupanja in ugleda med študenti, kot obvezno literaturo pri predmetih jim je predpisoval skrajne marksistične manifeste, kot je Sodobni zagovor historičnega materializma Tiborja Rutarja. S tem, ko so študenti po več mesecev čakali na zaključne ocene, pa si je prislužil celo sarkastičen vzdevek “Brzi Mile”, ki pa se ga je sicer zaradi nekoliko bolj intimnih razlogov oprijel že prej v preteklosti. Ker je bilo v knjižnici na voljo malo izvodov, so bili mnogi študenti prisiljeni knjigo kupiti, in z Brglezovo pomočjo se je v Rutarjeve žepe nateklo kar nekaj denarja.

Ni spoštovan med študenti, priljubljen ni niti med sodelavci, katerih naklonjenost si je kupoval z denarjem davkoplačevalcev

Tako ni presenečenje, da Brglez ni bil preveč uspešen v svoji akademski karieri, na kar nakazuje dejstvo, da je uspel “prilesti” le do naziva docent, preveč priljubljen pa ni bil niti med sodelavci. Kot je že pred meseci na Facebooku razkril poslanec skrajne Levice Franc Trček, je Brglez tik pred tem, preden bi bil “odstreljen” s fakultete, pobegnil v politiko. Tako si mora očitno Brglez naklonjenost prijateljev in sodelavcev kupovati z davkoplačevalskim denarjem; ko je bil predsednik državnega zbora, je za svojega svetovalca vzel kar nekdanjega namestnika predsednika nadzornega sveta Zvon 1 in sodelavca s fakultete dr. Boštjana Udoviča in mu žepe napolnil s skoraj 100 tisoč evri. No, potem ko so Brgleza nagnali iz psevdoliberalne SMC in se je priključil SD, je tudi Udovič postal svetovalec poslanske skupine SD, kjer ob zaposlitvi na FDV in oddajanju apartmajev v Sečovljah kot samostojni podjetnik prejema solidne zaslužke v višini več kot tisoč evrov mesečno, urna postavka pa znaša vrtoglavih 50 evrov na uro.

Rok Krajnc