Odbor DZ za zunanjo politiko je dopoldne začel razpravo o globalnem dogovoru ZN o migracijah, ki mu opozicija nasprotuje. Opozicijski poslanci so bili kritični, ker je vlada stališče sprejela še pred današnjo sejo odbora in sredino izredno sejo DZ, ki sta jo zahtevali opozicijski SDS in NSi. Razpravo bo odbor nadaljeval ob 14. uri.
Slovenija bi morala odstopiti od globalnega dogovora ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, je tudi po četrtkovi potrditvi vlade, da bo Slovenija decembra v Marakešu pristopila k dogovoru ZN, v imenu predlagateljev izredne seje danes vztrajal Branko Grims (SDS). To je “znak neumnosti ali pa zavestnega zavajanja državljanov”, je bil kritičen do mnenja vlade, ki med drugim poudarja, da dogovor ni pravno zavezujoč.
Dogovoru nasprotuje, ker, kot je dejal, izenačuje zakonite in nezakonite migracije, ukinja meje, migracije obravnava kot nekaj pozitivnega in jih pospešuje. Vsebuje toliko za državljane usodnih odločitev – vprašanje varnosti, blaginje, obstoja slovenskega naroda, kulture in identitete – da bi morali odločitev o podpori prepustiti državljanom na zavezujočem plebiscitu ali pa na posvetovalnem referendumu, je prepričan Grims.
Zunanji minister Miro Cerar je poslancem zatrdil, da dogovor ni pravno zavezujoč dokument, temveč gre za izraz volje držav, da si prizadevajo za varne, urejene in zakonite migracije.
Vlada vztraja pri dogovoru, ker so se pojavila vprašanja, ki zaradi lažnih informacij begajo ljudi, pa je pooblastila zunanje ministrstvo, da ob pristopanju pripravi pojasnilno izjavo. Z njo ne izražamo zadržkov, ampak pojasnjujemo, da dogovor ni pravno zavezujoč, je med drugim poudaril zunanji minister. Pojasnilno izjavo k dogovoru naj bi pripravili tako zaradi domače kot tuje javnosti, da bo jasno, zakaj Slovenija k dogovoru pristopa.
Slovenija s to odločitvijo ostaja v skupini več kot 150 svetovnih držav, ki podpirajo dogovor, med njimi so vse jedrne članice EU, je dejal Cerar. Pomembno je vprašanje, v kateri krog držav se Slovenija uvršča, pa je zunanji minister poudaril ob opozorilih opozicije, da države odstopajo od dogovora “ena za drugo”, kot se je izrazil Grims.
Od dogovora so poleg Madžarske odstopile oziroma imajo zadržke Avstrija, Bolgarija, Poljska in Češka. Po besedah zunanjega ministra je prav, da je javnost seznanjena, da je Slovenija v skupini jedrnih držav EU, ki so izkazale željo sodelovati pri naslavljanju temeljnih izzivov, kot so migracije.
Predsednik SDS Janez Janša je vlado pozval, naj še enkrat razmisli o pristopu k dogovoru ZN. Da bi vlada za svoje stališče dobila legitimacijo, bi bilo treba postopek izpeljati po pravilih, če je treba, razpisati posvetovalni referendum, je ocenil in dodal, da bi morali za začetek dokument prevesti v slovenščino.
Vlada je postopek obrnila na glavo, ljudem ni pojasnila, zakaj gre, prezrla je parlament. Države, ki niso pristopile k dogovoru, verjetno upoštevajo večinsko voljo državljanov, je ocenil Janša.
Prejšnja vlada je k dogovoru maja, ko ni imela polnih pooblastil, pristopila mimo parlamenta, je opozoril tudi Jožef Horvat (NSi). Po njegovem bi morala biti ob sprejemanju ključna razprava o tem, kako odpraviti vzroke za migracije.
Po prepričanju Zmaga Jelinčiča (SNS) dokument pomeni izdajo kulture Evrope, njegov namen pa je uničevanje evropske civilizacije.
“Globalni dogovor je ena taka nesrečna zadeva, ki deli svet, Evropo in Slovenijo,” je dejal Janša in dodal, da ko se je dokument začel pripravljati, Evropa ni bila glavna tarča migracij. Končni dokument je v veliki meri posledica migrantske krize in političnih delitev, ki jih je prinesel čas po letu 2015, je opozoril predsednik SDS in spomnil, da EU glede tega vprašanja nima enotnega stališča. Dogovor ZN bodo podprle mnoge države, tudi Savdska Arabija, ki niso sprejele niti enega migranta in ki kljub bogatim proračunom ne prispevajo sredstev za pomoč, razen za širjenje islama, je ocenil.
Kot je na seji odbora dejal svetovalec predsednika republike Ernest Petrič, je dogovor kompromis med državami, njegov namen pa je, da bodo v bodoče migracije bolj organizirane. Vsak dokument, ki je plod pogajanj, je kompromis, na nas je, da vztrajamo na taki interpretaciji splošnih določil, ki ohranjajo naše interes. Petrič sicer ocenjuje, da je v dokumentu premajhno razlikovanje med beguncem in migrantom. Migracije so realno dejstvo, niso samo nekaj negativnega, je ocenil in dodal, da je čas, da se v Evropi začne resnejša razprava o tej problematiki.
Petrič je sicer poslance seznanil s stališčem predsednika republike Boruta Pahorja. Po njegovi oceni je dogovor ZN o migracijah za Slovenijo sprejemljiv, v skladu z določbo o polni suverenosti glede migracij pa naj Slovenija sporoči svoje zadržke ali dodatna pojasnila k dogovoru.
