12.2 C
Ljubljana
petek, 14 maja, 2021

Branju prijazne občine in ta veseli dan kulture

Tretjega decembra, na Prešernov rojstni dan, praznujemo ta veseli dan kulture. Letošnji zaradi hude epidemiološke situacije seveda ni mogel biti tako vesel kot pretekla leta. Ministrstvo za kulturo je v sodelovanju s kulturnimi ustanovami iz vse države nekaj dogajanja in vsebin preneslo tudi na splet.

Z dogodkom se ujema tudi podelitev nazivov branju prijazna občina, ki ga že četrto leto podeljujejo Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo RS za kulturo četrto leto. Naziv podelijo občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi, bralni pismenosti in kulturi. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da bi občine spodbudili k aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Občine so se prijavile na natečaj Od Prešerna do Prešerna za naziv branju prijazna občina, v svoji vlogi pa izkazujejo odnos do knjižnične dejavnosti kot obvezne javne službe in predstavljajo tudi vse druge dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja.

Prejemnice naziva

Naziv so letos prejele občine Kočevje, Miren-Kostanjevica, Ormož, Šempeter-Vrtojba in štiri mestne občine – Koper, Nova Gorica, Novo mesto in Ptuj. Kot so zapisali v Združenju splošnih knjižnic, so skupaj od leta 2017 naziv branju prijazna občina podelili 46 občinam. »Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa prejemnica naziva strokovni komisiji znova predstavi rezultate na tem področju,« so pojasnili. Strokovna komisija je v letošnjem letu nazive za nadaljnja tri leta podaljšala občinam Črna na Koroškem, Ivančna Gorica, Kamnik, Krško, Prevalje, Radovljica, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Škofja Loka, Trzin, Velike Lašče, Žalec ter mestnima občinama Ljubljana in Kranj. Predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja je čestital vsem prejemnicam naziva, še posebej pa je pohvalil tiste občine, ki jim je uspelo dobljeni naziv tudi ohraniti. »Slednje so se morale še posebej dokazati – izbirale so dobre, drzne in inovativne pristope ter na ta način bralno kulturo dvignile na višji nivo,« je poudaril Misja.

V teh neugodnih časih je to še posebej pomembno. Občine naj bi bile pomemben dejavnik pri spodbujanju branja. »V času epidemije pa prav branje in dostopnost do fizičnih in spletnih gradiv omogočata državljanom,« pravijo v združenju, »da krepijo svojega duha, kakovostneje preživljajo čas, ko je onemogočeno prosto gibanje, prav tako pa so lahko s pomočjo branja nadaljujejo izobraževalne procese na daljavo.« Pri tem naj bi se knjižnice, kulturne in druge institucije v posameznih lokalnih skupnostih v tem času izkazale še za posebej pomembne. »Občine imajo predvsem v teh časih velik vpliv na kakovost življenja svojih prebivalcev. Ugotavljamo, da občine, ki so naziv branju prijazna občina že pridobile, nadgrajujejo in izboljšujejo aktivnosti na področju knjige in branja, s tem pa izboljšujejo svojo raven delovanja na socialnem, ekonomskem in kulturnem področju. Občine to počnejo v sodelovanju s knjižnicami, ki so njihov najbolj naraven partner pri spodbujanju branja,« je ob podelitvi nazivov dejala predsednica Združenja splošnih knjižnice Vesna Horžen.

Spodbuda projektom

Na natečaj se je skupaj z več drugimi kulturnimi organizacijami, ustanovami in društvi prijavila tudi Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. Mestna občina Koper je naziv prejela prvič. Kot so nam pojasnili, so prijavili več projektov. Med drugim ureditev spominske sobe Alojza Kocjančiča in kulturne rezidence v Kubedu, obnovo male Loggie, ki danes služi kot razstavni prostor in prostor za butične dogodke, in odprtje prve vaške knjižnice v Slovenski Istri – v Hiši kulture v Sv. Antonu, pa tudi več tako imenovanih mehkih projektov. »Če se zavedamo tega, da naše občanke in občani radi berejo, moramo v naslednjem koraku spodbujati tudi njihovo ustvarjalnost. To pomeni, da moramo okrepiti sredstva za založništvo, kar smo lani že storili, nadaljevati s podeljevanjem nagrad s področja kulture in spodbuditi ustvarjanje pisane besede z jasnim zavedanjem, da osvojeno znanje in dosežki ostajajo tudi za vse tiste, ki prihajajo za nami,« je ob razglasitvi prejemnikov naziva dejal koprski župan Aleš Bržan.

Naziv je komisija znova podaljšala občini Velike Lašče, ki ga je pridobila med prvimi občinami – leta 2017. Kot pravijo v občini Velike Lašče, od takrat še več pozornosti namenjajo spodbujanju bralne kulture. »Knjiga ima v občini Veliki Lašče posebno mesto. Občina praznuje svoj občinski praznik 8. junija, na Trubarjev rojstni dan, knjiga je pomemben simbol tudi v občinskem grbu in na občinski zastavi. Osrednje občinske prireditve so vsako leto posvečene spominu na naše velike književnike in njihovo delo,« poudarjajo. Poleg projektov: Knjigobežnica, Bralnica, Knjižnica pod krošnjami, vaška knjižnica v Krvavi Peči. Podporo bralni kulturi so začrtali tudi v na novo sprejetem lokalnem programu za kulturo. »Na ta naziv smo v občini Velike Lašče zelo ponosni, saj se ne nazadnje predstavljamo  kot ‘zibelka slovenske kulture’,« so še zapisali.

Tudi Žalec je med občinami, ki jim je uspelo zadržati naziv. Na vprašanje, s čim so prepričali, na občinski upravi pravijo, da je občina Žalec zagotovila dodatna sredstva za književno gradivo in projekte, ki spodbujajo bralno kulturo. »Zelo aktivna pa so tudi naša društva, šole, zavodi … Med aktivnosti spada tudi razpis Fanny Hausmann, ki je vseslovenski natečaj. Dodatno namenjamo sredstva za založniške dejavnosti; tako nam je uspelo izdati vrsto zanimivih knjig: Dvorec Novo Celje, Monografija Antona Perka – mornar, dvorjan, slikar, Književna revija VPOGLED, Pisan svet v poezijo ujet,« našteva Tina Lorger iz občine Žalec, ki poudari, da je to rezultat sodelovanja z Medobčinsko splošno knjižnico.

Občini Radovljica pa je naziv branju prijazne občine uspelo ohraniti na račun nove, namensko grajene in moderno opremljene Knjižnice A. T. Linharta, ki so jo odprli leta 2018. »Poleg te izjemne infrastrukturne pridobitve pa je komisija ocenila, da smo bili zelo uspešni tudi na področju razvoja branja,« se pohvali Manca Šetina Miklič iz občine Radovljica. Razvili so dodatne programe za najrazličnejše skupine; projekt Branje in pisanje je žur v mladinskem centru KaMra in program Projektno učenje mlajših odraslih (PUMo). Poskrbeli so tudi za zanimive literarne dogodke v občinskih prostorih in na ulicah mesta, kot je Beletrinini trubadurji, vino in okusi Radol’ce.

Zadnje novice

Sorodne vsebine