12.5 C
Ljubljana
ponedeljek, 26 septembra, 2022

Boj na požiralniku: Največje naravne nesreče in vremenske katastrofe se niso zgodile v sedanjosti in zakaj se zdi, da jih je danes več, kot nekoč

Piše: Kavarna Hayek

Pisatelj Prežihov Voranc v zgodbi ´Boj na požiralniku´ opisuje Dihurjeve, ki kmetujejo na težavni zemlji. Pridelek jim včasih uniči suša, drugič pretirano deževje, požiralniki odnašajo zemljo. Novela je bila napisana pred skoraj 100 leti, ko aktivisti za vremenske neprilike še niso krivili človeka in uporabo fosilnih goriv. Danes bi bilo drugače. Za vreme, nenaklonjeno kmetovanju, bi bilo krivo globalno segrevanje, smrt mladega Dihurja na požiralniku bi pripisali podnebnim sprememb.

Za poletne mesece je značilna vročina. Pravo presenečenje, mar ne? Kako neki je to mogoče? Informacije medijskega mainstreama so šokantne: širijo se požari, tolče toča, neurja so uničujoča, ljudje umirajo, nastaja gospodarska škoda. Krivec je tako ali tako znan, je en sam – človek, ki uporablja fosilna goriva. In če ne bomo zdaj prenehali z njihovo uporabo, se bo jutri planet scvrl.

Nedavno sta ameriška profesorja zapisala, da znanost dokazuje, da fosilna goriva ne povzročajo tveganja v zvezi s podnebjem, da ne povzročajo podnebnih izrednih razmer. To je jasno vsakemu zdravorazumskemu človeku, le kvazi znanstvenikom, ekoteroristom, podnebnim aktivistom in politično korektnim medijem nikakor ne. Ali pač. Kar je razumljivo, saj ne živijo samo od poročanja o katastrofah, ampak tudi od napovedovanja prihodnosti. Danes je gledanje v čarobno apokaliptično kroglo ena najbolj donosnih »gospodarskih« panog, kjer se na leto obrne vsaj 100 milijard evrov. Kolumnist revije Forbes Larry Bell je celo zapisal, da raziskave o podnebnih spremembah in vsa histerija okoli tega samo ameriški ekonomiji vsako leto povzroči za 1,75 bilijona (1.750 milijard) dolarjev škode.

Naravne katastrofe, celo hujše kot danes, so se dogajale ves čas zgodovine Zemlje in zgodovine človeka. Da se zdi, da je v sodobnem času več požarov, vročih poletij, ekstremnim pojavov in vsega drugega, kar lahko bolni um pripiše globalnemu segrevanju, je ´kriv´ pretok informacij. Do časa, ko je Gutenberg izumil tiskarski stroj (vsaj zame največji izum v zgodovini človeštva), so se vesti in znanje širili počasi, potem pa vse hitreje. Če je nekoč informacija o neki naravni katastrofi lahko do ljudi prišla šele po letu dni in več (če je do njih sploh prišla), danes (prek spleta) pride v realnem času. Razlika med Gutenbergovim tiskarskim strojem in današnjim internetom je samo ena: v hitrosti širjenja informacij in količini informacij, ki pride do ljudi. Če so včasih vedeli samo za največje katastrofe, danes v sekundi izvemo o požaru (ali nevihti) na najbolj oddaljenem kotičku Zemlje. Tudi zato se zdi, da je naravnih katastrof več, kot jih je bilo nekoč. Pa jih ni. Dokaj enakomerno …….

Nadaljevanje si lahko preberete TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine