“To je bil osnutek osnutka, zaupen dokument, ki je ušel v medije,” so v Listi Marjana Šarca včeraj zanikali informacije, da namerava Šarec s koalicijo množice strank, s katerimi se dogovarja o vladanju, za kar tri ministrstva povečati že zelo obsežno vlado, ki jo je zadnja leta vodil Miro Cerar (SMC). Dodatno bi ustanavljali ministrstva za digitalizacijo, energetiko in regionalni razvoj. Za tri ministre je vlado pred štirimi leti, ko je prevzel oblast, povečal že Miro Cerar. Šarec je včeraj povedal, da bo k temu dodal kvečjemu le eno dodatno ministrstvo: za digitalno družbo.
Realnost, da se vlade bohotijo
Odkar imamo državo, velja za cilj, ki ga dobri premierji neuspešno poskušajo doseči, da ministrstev ne bi bilo več kot deset. Ker pa so zaradi volilnega sistema koalicije vedno sestavljene iz številnih strank in kompromisov, so rezultati praviloma daleč od tega cilja. Število ministrov v vladah (z ministrstvi ali brez listnice) je v zadnjih desetletjih nihalo tako:
Na grafiki je narisanih 17 ministrov za morebitno vlado Marjana Šarca, a to je le upodobitev zadnjih napovedi. Šarec pa še nima dogovora strank LMŠ, SD, SMC, NSi, DeSUS in SAB, ki bi omogočal spremembo ureditve in sestavo takšne vlade. Če bodo res želeli dodatno ministrstvo, bodo morali v prihodnjih tednih na hitro spremeniti zakon o vladi. V LMŠ upajo, da jim bo dogovor o koaliciji uspelo doseči do petka, ko bo predsednik republike Borut Pahor opravil drugi krog posvetov s predstavniki strank. V prvem krogu zadnje dni je Pahor ugotovil, da Janez Janša ali Marjan Šarec nimata 46 glasov. Pahor je napovedal, da bo kot kandidata za predsednika vlade v tem primeru predlagal relativnega zmagovalca volitev, torej predsednika SDS Janeza Janšo. A še pred tem se je za še drugi krog posvetovanj v petek Pahor odločil na pobudo predsednika državnega zbora Mateja Tonina (NSi) in na prošnjo vodje poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića.
Cerar si je priboril tri ministre več
Koalicija SMC, DeSUS in SD je pred štirimi leti s hitrim popravkom zakona o vladi takoj po volitvah ustanovila dva dodatna ministra in si omogočila še imenovanje dodatne ministrice brez listnice. Število ministrov je torej povečala za tri. Ta struktura vlade, ki jo je predlagal Cerar, je bila skoraj kopija sestave prve vlade Janeza Janše ali vlade Boruta Pahorja. Po padcu Pahorjeve vlade je desnosredinska koalicija (SDS, DL, SLS, NSi, DeSUS) pred sedmimi leti število ministrstev s 15 znižala na 11, ministrov pa z 18 na 12. Takšna vlada bo bolj operativna in bo stala manj, že zato, ker bo manj ministrov, njihovih tajnic in fikusov, so pojasnili. Najbolj je javno odmevala ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo, ki je razbesnela kulturnike, da so precej nekulturno zmerjali takratnega superministra Žigo Turka. Manj je odmevala ukinitev posebnega ministrstva za javno upravo. Borut Pahor, ki je bil premier pred Janšo, je razmišljal, da bi število ministrstev celo prepolovil. A ni zares poskusil, je pa njegova vlada padla, ko je skoraj pol ministrov odstopilo. Alenka Bratušek, ki je prevzela oblast po padcu druge Janševe vlade, je spet ustanovila samostojno ministrstvo za kulturo. Miro Cerar pa je ponovno ustanovil ministrstvo za javno upravo, vodenje je prevzel Boris Koprivnikar, in samostojno ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen, v vladi pa so ob ministru brez listnice za Slovence po svetu, ki so ga imele že prejšnje vlade, dodatno imenovali še ministrico brez listnice za razvoj, strateške projekte in kohezijo: vlogo trenutno še opravlja Alenka Smerkolj, na začetku pa jo je današnja evropska komisarka Violeta Bulc.
Tretjina ministrov precej “začasnih”
Da vladanje ni preprosto, kaže, ker je več kot tretjina ministrov vlade Mira Cerarja odletela že v prvi polovici mandata, čeprav je vlada imela velikansko večino v državnem zboru. Na vrhu ministrstva za izobraževanje so se v tem času zamenjale kar tri dame. Predčasno sta se poslovili Stanislava Setnikar Cankar in Klavdija Markež. Podatki so takšni:
