Nov primer politkolesarskih provokacij. Zadnjič z ustavo, danes s poezijo, da bi prikazali svojo miroljubnost in “totalitarnost” oblasti. Sodeloval bo tudi pevski zbor Kombinat.
Politkolesarje so na “čajček in piškotke”, potem ko bodo že tradicionalno pridno histerizirali pred slovenskim parlamentom v Ljubljani, vljudno povabili kulturniki, katerih srce bije za levico: Boris A. Novak, Ervin Fritz, Alenka Jovanovski, Matej Krajnc in Vinko Möderndorfer. V ultra-levičarskem tedniku Mladina je sicer napovedano, da bo današnji “miting resnice” potekal v malce bolj kulturnem duhu kot sicer. Levičarski aktivisti, tudi pripadniki skrajne Antife, se potem, ko so naredili slab vtis na še enem režimskem dogodku – mizerni protiproslavi na predvečer dneva državnosti, kjer so vzdušje še posebej zagrenili z razkazovanjem zadnjic in genitalij, sedaj poskušajo popraviti svojo javno podobo in narediti vtis, da so v resnici bolj civilizirani.
Levičarski demonstranti so po osrednjem dogodku sicer povabljeni na vrt Društva slovenskih pisateljev. “ob 21.00 bo potekal prvi večer poezije, glasbe in druženja z naslovom Svoboda je glagol.” Za glasbeno popestritev bodo poskrbeli Jani Kovačič in Kombinatke. Prireditev bodo sicer prenašali tudi v živo preko Facebook strani Društva slovenskih pisateljev, v primeru dežja pa se nameravajo preseliti v prostore že omenjenega Društva. Upajmo, da ob tem ne bodo pozabili na pravila, ki še vedno veljajo za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Če malce pobrskamo po spletni strani omenjenega pevskega zbora, hitro vidimo kam pes taco moli, vsakršna beseda je odveč. Spodnja slika pove vse.
Na njihovi spletni strani sicer lahko preberemo: “Ženski pevski zbor Kombinat se je ustanovil na dan upora, 27. aprila 2008, ko se nas je skupina deklet zbrala na ustanovni skupščini v ljubljanskem Rogu in sklenila, da bomo prepevale pesmi upora z vsega sveta. Ideja o takšni pevski skupini se je rodila mesec dni prej, na dekliščini ene od naših članic. Pred občinstvom je ŽPZ Kombinat prvič zapel 23. maja 2008 v Menzi pri koritu na Metelkovi, v sklopu proslave ob dnevu mladosti. Z rdečo kredo pisati izročilo upora. Ne na stene, na ušesne membrane. Z glasom ohranjati spomin na glas(be)no tradicijo pokončne hrbtenične drže, ki ne podlega družbeni skoliozi. Iz spoštovanja do vseh, ki so dvignili glas in dali življenja, obujamo pesmi, ki so hrabrile duha v revolucijah in uporih širom sveta in jih prepevamo v izvirnih jezikih. Te pesmi za nas niso le uglasbene besede, marveč dragocena in pretresljiva pričevanja človekove vere v lepši svet. Za vse ljudi.” Pa naj še kdo reče, da se politkolesarji in revolucionarke iz tovarne Rog ne borijo za vrednote diktature proletariata in to v demokratični Sloveniji!
Reden gost vsakotedenskih nezakonitih protestov v Ljubljani je tudi pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak. Dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo 2018 pa se sodeč po svojem obnašanju na protestih, kjer prebira in razglašeno poskuša zapeti avtorsko napisane verze, ki govorijo o predsedniku vlade Janezu Janši, spreminja v odsev intelektualca. Sovraštvo do aktualne oblasti ga namreč spreminja v osebo, ki je vedno bolj podobna stricu – politkomisarju Mirku Novaku – Fricu, ki je kot zavzet komunist odločal o življenju in smrti na morišču Krimska jama. Fric Novak ni bil zmožen skrivati sovraštva do tistih, ki niso bili zavzeti verniki v komunizem. Kot politkomisar je namreč podal grozljiv ukaz, s katerim je odredil poboj vseh partizanov, ki niso imeli jasne ideje o tem, kaj pomeni biti komunist.
