Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)
Vodstvo Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa je v izjavi pozvalo ministrstvo za kulturo, vlado in predsednico republike Natašo Pirc Musar, k premisleku o popolni opustitvi Muzeja slovenske osamosvojitve. Zadušitev Muzeja slovenske osamosvojitve namreč razumejo kot poskus zadušitve in izničenja vrednot slovenske osamosvojitve. Bo nova predsednica dokazala, da je resnično lahko predsednica vseh Slovenk in Slovencev? Vprašali smo jo, kakšno stališče bo zavzela.
Svetovni slovenski kongres je bil ustanovljen v času osamosvajanja Republike Slovenije ter se ima za enega neposrednih dedičev slovenske pomladi in ohranjevalcev vrednot slovenske osamosvojitve. Ob osupljivih poročilih, da Ministrstvo za kulturo pripravlja zadušitev Muzeja slovenske osamosvojitve kot samostojne ustanove, tj. njegovo pripojitev Muzeju novejše zgodovine Slovenije, so se zato udeleženci letnega srečanja Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa 15. decembra 2022 odločili za odločno javno ugovarjanje tej nameri.
Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bila častno, domoljubno in državotvorno dejanje ob 30. obletnici razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije kot vrhunca prelomnega obdobja slovenske zgodovine. Osamosvojitev Slovenije po njihovem mnenju ni samo “pač eden izmed dogodkov novejše zgodovine Slovenije”, temveč najpomembnejši in najsvetlejši trenutek te zgodovine, saj smo Slovenci z izkazanim preseganjem podedovane ideološke razcepljenosti pri plebiscitni odločitvi za neodvisnost, pri njeni razglasitvi in pri uspešni vojaški obrambi izpričali enotno voljo in zrelost za demokratično odločanje o svoji prihodnosti med drugimi narodi.
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič (Foto: STA)
Spominjanje na osamosvojitev in njene vrednote ni ideološki projekt, temveč nepogrešljiva sestavina sodobne slovenske identitete
Številni slovenski državljani so pri tem dogajanju tvegali svoje življenje, tisoči in tisoči slovenskih zamejcev in izseljencev so iz svojih držav politično, organizacijsko, finančno idr. podpirali prizadevanje za mednarodno priznanje Republike Slovenije. Spominjanje na osamosvojitev in njene vrednote zato ni ideološki projekt, temveč nepogrešljiva sestavina sodobne slovenske identitete, ki jo je treba prenašati na mlajše rodove, Muzej slovenske osamosvojitve pa mora biti – poleg ustrezneje poudarjene osamosvojitvene tematike v šolskih programih in učbenikih – njen izpostavljeni ohranjevalec in utrjevalec. Vodstvo Slovenske konference SSK je predlagalo, naj se po programu na enem mestu zbira, ohranja, proučuje in celovito obravnava zadevno premično dediščino, ki je po 30 letih še nepopolno evidentirana in raztresena po raznih ustanovah, ter se razvije v strokovno in kulturno žarišče predstavljanja, raziskovanja in ozaveščanja osamosvojitve kot našega zgodovinskega dosežka.
Stavba na Poljanski cesti 40, zgrajena konec 19. stoletja, je ena največjih historicističnih arhitektur v Ljubljani. (Foto: muzej-slovenske-osamosvojitve.si)
Na ministrstvu za kulturo ostajajo pri nameri o združitvi muzeja z Muzejem za novejšo zgodovino
V izjavi so ministrstvo za kulturo, vlado in predsednico republike Natašo Pirc Musar pozvali k premisleku o “njegovi popolni opustitvi”. Na ministrstvu za kulturo so na nedavnem srečanju z novinarji pojasnili, da ostajajo pri nameri o združitvi obeh muzejev v nov javni zavod, kar bi se lahko zgodilo prihodnje leto. Kot je dodala ministrica Asta Vrečko, postopki združevanja dveh javnih zavodov sicer niso enostavni. Vprašali smo, kakšno stališče bo glede Muzeja slovenske osamosvojitve zavzela nova predsednica, odgovora še nismo prejeli.
