Piše: M. Bo.
Obiskali smo Zavetišče za zapuščene živali Gmajnice v Ljubljani, kar je prav posebno doživetje.
Najprej te preseneti velikost novega kompleksa, ki se razteza na 3.500 kvadratnih metrov površin in ga sestavlja več objektov, med njimi ločena bivalna objekta za pse in mačke ter sprejemna in veterinarska ambulanta. Nekoliko presenetljivo je tudi mirno in sproščeno ozračje, ki ga občasno prekine pasji lajež, kar pa je posledica organiziranosti in ljubezni do dela z živalmi.
Sprehod po zavetišču
Vodja zavetišča Marko Oman, ki naju je s fotografinjo popeljal po zavetišču, ima po 15 letih dela v Gmajnicah ogromno izkušenj in znanja, ki ga z veseljem deli. Je veterinar, sicer pa sta v zavetišču še dva veterinarja in nekaj študentov veterine. Poleg študentov v zavetišču izkušnje nabira tudi nekaj dijakov, ki pomagajo pri oskrbi, pravi Oman.
V zavetišču ta čas skrbijo za okoli 30 psov in 200 mačk. Bivalni prostori so čisti in urejeni, vsaka žival ima svoj prostor z izhodom na »teraso«. Pse dvakrat na dan spustijo na prosto, in sicer imajo na območju zavetišča več različnih zamejenih travnatih in peskovnih površin. Poleg tega ima zavetišče urejen sistem sprehajalcev psov, prostovoljcev, ki pa morajo za to prej opraviti tečaj. To je nujno, pravi direktorica zavetišča Barbara Mihelič, sicer tudi direktorica ZOO Ljubljana, ki se nam je pridružila med ogledom. Sprehajalci namreč morajo k socializaciji pristopati enotno.
20-letnica delovanja
Zavetišče je 4. oktobra, na svetovni dan živali, praznovalo 20-letnico in je danes vodilno zavetišče v Sloveniji. Ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana, a danes pokriva poleg MOL še 12 občin. V vseh teh letih so dali zavetje več kot 38.000 živalim, 12.000 živalim so našli nov dom, mnogim so našli starega, poleg tega so oskrbeli in v okolje vrnili okoli 11.000 prostoživečih mačk. Skozi čas se je marsikaj spremenilo, zelo se je povečala ozaveščenost ljudi, kar je prav: živali so prav tako prebivalci in veliko jih je. V Ljubljani, kjer živi okoli 300.000 ljudi, je tudi okoli 26.000 psov, pravi Oman, mačk je seveda še več. Prostoživečih psov v prestolnici ni, kar je posledica spremembe zakonodaje, ki je določila obvezno čipiranje. V zavetišču imajo tako opravka le z izgubljenimi in zapuščenimi psi. In osupljiv podatek: kar 75 odstotkov izgubljenih psov v enem dnevu vrnejo lastnikom.
Večja ozaveščenost
Z mačkami je nekoliko drugače: na območju Ljubljane je že nekaj let okoli 11.000 prostoživečih mačk, in to število ne raste, kar je posledica dolgoletnega sistemskega dela. Mačke namreč sterilizirajo oziroma kastrirajo, da se preveč ne namnožijo. Ali je mogoče, da bodo zato izumrle? Ne, se zasmejita sogovorca, nemogoče je poloviti vse mačke, te pa se razmnožujejo zelo hitro. »Zdaj je to obvladljivo,« pravi Miheličeva, »tudi druge občine se zgledujejo po našem modelu, ker vidijo učinke.« O ljudeh, ki hranijo mačke, pa pravi, da so seveda različni, a se z njimi veliko pogovarjajo. »Včasih je bilo veliko več nezaupanja, nekateri so se bali, da mačk ne bomo pripeljali nazaj, drugi pa so hoteli, da jih odpeljemo …« Razumevanje je torej večje, a »takoj ko se nekaj reši, se pojavi nov problem«. Zdaj je to socializacija psov – ljudje se navdušijo, a ker živali ne obvladajo, jo zapustijo ali pripeljejo v zavetišče.
Posvojitve
Kdor želi posvojiti zapuščeno žival, mora izpolniti vprašalnik in pogoje, saj je cilj zavetišča živalim najti ne le dom, pač pa ustrezen dom ter preprečiti vračanje živali v zavetišče. V skrbi za svoje varovance Zavetišče Ljubljana posvojitelje v enem letu od posvojitve tudi obišče. Velika večina posvojitev je uspešna in je za živali dobro poskrbljeno. Neustreznih posvojitev ali celo odvzemov živali je zelo malo, le eden ali dva odstotka.
Živalim v zavetišču lahko pomagate tudi na druge načine: s prostovoljnim delom sprehajalca ali oskrbnika, z iskanjem posvojiteljev in z donacijami. Vse informacije boste našli na njihovi spletni strani (www.zavetisce-ljubljana.si).
Noč črnih mačk
Zavetišče pa ni le zatočišče za živali, pač pa tudi središče, ki sledi najsodobnejšim smernicam oskrbe in obravnave živali, kar pa ne nazadnje vključuje tudi ljudi. »Eno od spoznanj je prav to, da ne delamo le z živalmi,« pravi direktorica in omeni, da na leto prejmejo kar okoli 8.000 najrazličnejših klicev … Ljudje so občutljivi, čustveni, včasih reagirajo impulzivno. Zato se v zavetišču zelo trudijo z vzgojno-izobraževalnimi vsebinami in dogodki tako za odrasle kot za otroke. Želijo, da čim več ljudi spozna vlogo in pomen zavetišča, saj bo tako kultura sobivanja z živalmi vedno boljša.
Prav zdaj pripravljajo dogodek za otroke »Noč črnih mačk«, ki bo potekal zadnji konec tedna v oktobru, vrhunec pa bo 31. oktobra, na dan čarovnic. O črnih mačkah je dolgo vztrajal mit, da prinašajo nesrečo, a zdaj se je to vsaj v Zavetišču Gmajnice precej razblinilo; včasih so jih imeli na Noč črnih mačk tudi več kot 20, zdaj pa jih na ta dan kdaj sploh ni več. Vseeno pa se je dogodek »prijel«, otroci ga obožujejo, ne nazadnje v zavetišču na posvojitev čaka še okrog 200 mačk vseh barv in vzorcev.
Lani so se otroci na Noč črnih mačk izvrstno zabavali, zanje so pripravili številne aktivnosti – celo pekli so. Nekaj utrinkov:
December v zavetišču
December v zavetišču Ljubljana posvečajo ozaveščanju o škodljivih učinkih pirotehnike na živali, pri tem pa nas spomnijo, da v mesecu obdarovanj ne pozabimo tudi nanje. Zbrana sredstva bodo letos namenili v fond za širjenje aktivnosti na področju socializacije psov v zavetišču pred odhodom v novi dom.
