Piše: Luka Perš (Nova24tv)
“Andrej Grah Whatmough, nova metla na RTV, ima res za kaj imeti tresočo roko. V zadnjem stavku objavljene izjave ob predlogu za razrešitev direktorice TV Slovenije Natalije Gorščak je zapisal, da se mu je ob podpisu predloga za razrešitev tresla roka. Kot pravnik zagotovo ve, da lahko tudi sedaj velja, kar je izjavil ob poizkusu svoje razrešitve: “Vedel sem, da nimajo nič, ampak da so ta nič predložili, me pa res vseeno preseneča”. Ampak če enkrat prodaš dušo hudiču, si pač prodana duša! Ni mila, s katerim bi umazanijo spral. Samo globlje in globlje se pogreza bivši sopotnik Mira Cerarja!”, je o Grah Whatmoughu zapisal nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
Nekdanji generalni direktor Igor Kadunc se je na svojem blogu odzval na predlog njegovega naslednika, sedanjega generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, naj programski svetniki razrešijo direktorico Televizije Slovenije Natalijo Gorščak. V svojem pismu pa je Kadunc branil svoje napake in katastrofalne rezultate gledanosti nacionalnega medija.
V prvem delu je nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc očital Grah Whatmoughu, da je kot predsednik NS RTV SLO vedel za slabe rezultate gledanosti in je kot član NS soglašal z vsem, kar sedaj očita Gorščakovi. V svojem dolgoveznem odgovoru pa je pozabil, da je predvsem Gorščakova odgovorna za lanske in letošnje slabe rezultate gledanosti. Tega si ni izmislil Grah Whatmough, ampak je tako ugotovila strokovna služba za kontrolo gledanosti RTV Slovenija. Vsak odgovoren generalni direktor RTV Slovenija bi svojo podrejeno poklical na zagovor in prevzem odgovornosti. Žal Kadunc še vedno misli, da je glavni šerif na RTV Slovenija. Prav zadnje sporočilo Grah Whatmougha za slovensko javnost je razkrilo, da je Kadunc javen medijski servis vodil sila po domače.
Zakaj se Kaduncu biznisiranje moža Manice Ambrožič ne zdi sporno početje?
V drugem očitku je Grah Whatmough očital Gorščakovi, da je kršila določila pravila o pristojnosti na RTV Slovenija in s tem ni spoštovala Statuta RTV Slovenija, ker ni pridobila predhodnega mnenja generalnega direktorja za prekoračitev porabe dodeljenih sredstev. Nekdanji šef Gorščakove zatrjuje, da je ta imela 45,2 milijona evrov proračuna in je takšno vsoto denarja tudi porabila. V nadaljevanju se je spet z besedami spravil na Grah Whatmougha ter na sedanjo strokovno direktorico Vesno Zadravec. Ob koncu je priznal, da so bili stroški za nagrade za 106 tisoč evrov višji od planiranih, ker so se pri načrtovanju zmotili in po Kadunčevih besedah niso upoštevali na novo uvedenih razvedrilnih oddaj z nagradami. Izgovor, ki bi se ga sramovali še otroci v vrtcu. Kadunc svojo nestrokovnost v nadaljevanju dokazuje z besedami: “pri planu se ve, da je edino gotovo, da se vseh postavk nikakor ne da pravilno oceniti.” S tem pa je dovoljena določena svoboda odstopanja pri posamezni postavki. Prav to razmišljanje dokazuje, da je bilo nekdanjim vodilnim na RTV Slovenija res vseeno, kam gre denar, saj vedo, da jih vsako leto čaka 100 milijonska injekcija s strani slovenskih davkoplačevalcev.
Kako to zagovarja Kadunc, ki je vse to vedel in to vsa ta leta spremljal? Ne zdi se mu nič spornega, saj Ambrožičeva ni sodelovala na nobenem sestanku, kjer so se pogovarjali o trženju podjetja moža Ambrožičeve. “Če bi obstajal najmanjši sum kakršne koli kršitve, bi kot generalni direktor sprožil ustrezne postopke … Tako lahko generalnemu direktorju le predlagam, naj se zamisli in vsaj poskusi rešiti delček obraza, ki ga še ima, umiti roko in naj z njo podpiše svojo odstopno izjavo,” zaključi svoje pismo Kadunc.
Kadunčevo panično pisanje zelo spominja na obnašanje dolgoletnega direktorja STA Bojana Veselinoviča. Oba se izgovarjata, da sta vodila javni servis strokovno in brez napak. A se je že velikokrat ugotovilo, da sta obe ustanovi tako pod Veselinovičem in Kaduncem občasno poslovali zelo sumljivo. Vemo pa, da se bo tranzicijsko omrežje s pomočjo levih opozicijskih strank borilo do konca, da do spremembe v statusu quo ne bo prišlo. Le to jih ohranja pri moči.
