Naravnost neokusno. Na plano je namreč prišla fotografija z zabave volilnega štaba Saše Arsenovića, na kateri je mogoče videti mariborskega sodnika Janeza Žirovnika, ki je podpisoval nezakonite odredbe zoper Franca Kanglerja. Sodeč po fotografiji se je Žirovnik s kozarcem vina v roki in v družbi Toneta Vogrinca in odvetnika Andreja Kaca vidno zabaval v štabu Kanglerjeva nasprotnika. Glede na to, da je sodnik, se človek zaradi videza nepristranskosti vpraša, kako je mogoče, da se udeležuje strankarskih zabav?
“Še en dokaz več, zakaj je bil sodnik Žirovnik (aktivni agent SDV SFRJ) angažiran v mojem procesu. Ravno on je podpisoval vse odredbe. ‘Je apolitičen’, saj ne morš verjet,” je ob pogledu na fotografijo Žirovnika preko družabnega omrežja Twitter komentiral Franc Kangler.
Janez Žirovnik je svojo poklicno pot začel v nekdanji Službi državne varnosti v Mariboru, kjer je imel vlogo operativca in sledilca za notranje sovražnike, o čemer je ohranjenih tudi nekaj poročil. Kariero je nadaljeval v Sovi kot svetovalec direktorja in tukaj so se začeli prvi konflikti s Kanglerjem, ki je opravljal funkcijo poslanca in člana Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je nadzorovala delo Sove. Na sejah komisije so se dogajali prvi konflikti med Kanglerjem in Žirovnikom.
Foto: Twitter
Ne bi bilo težav, če ne bi bil Žirovnik leta 2006 imenovan za preiskovalnega sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru, torej skoraj istočasno, kot je Kangler postal mariborski župan. Žirovnik je že kar petdeset dni po nastopu funkcije proti Kanglerju podpisal odredbo o prikritem prisluškovanju. Skupno je tako proti Kanglerju odredil kar sedem odredb za prisluškovanje in eno za zaseg predmetov, kar je po prepričanju Kanglerja “nezakonita igra policije, tožilstva in Žirovnika samega, ki bi se moral izločiti zaradi konflikta interesov”.
Žirovnik je tako odredil več odredb o prikritih preiskovalnih ukrepih zoper Kanglerja, ta pa je bil pred tem – v času, ko je bil Kangler kot poslanec član Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb – svetovalec in namestnik direktorja Sove. Pri tem sta se s Kanglerjem pogosto srečevala in zapadla tudi v več konfliktov, zaradi česar Žirovnik celo po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča pri odločanju o odredbah ni mogel biti nepristranski. Prav tako je po njegovo “prehod nekoga iz obveščevalnih služb na funkcijo sodnika sam po sebi močno problematičen in občutljiv”.
Sodnikova žena politična konkurentka Kanglerja
Nikakor ni zanemarljiv podatek, da je bila Kanglerjeva nasprotnica tudi Žirovnikova žena Cvetka Žirovnik. Bila je namreč kandidatka za županjo Maribora in s tem njegova politična konkurentka. Najbolj ironično pa je to, da je Žirovnik, ki je svojo poklicno pot pričel v Službi državne varnosti, v Mariboru na fakulteti za organizacijske vede zagovarjal doktorsko disertacijo na temo kršenja človekovih pravic z naslovom “Procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost kot logistični izziv”.
V vseh demokratičnih družbah položaje na pomembnih institucijah zasedajo usposobljeni ljudje z integriteto in brez dvomljive preteklosti, ki bi nakazovala, da so sodelovali v organih totalitarnih strank ali tajne politične policije. Glede na to, da to še posebej velja za sodniško funkcijo, se človek vpraša, kako je mogoče, da Žirovnik opravlja javno funkcijo, ta pa se za nameček še politično opredeljuje s tem, ko se je udeležil zabave volilnega štaba Saše Arsenovića.
H. M.
