Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji obravnavali končno poročilo Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji. Stališče poslanske skupine SDS je podal mag. Andrej Šircelj.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Kolegi in kolegice, jaz mislim, da se je na začetku treba najprej zahvaliti predsedniku preiskovalne komisije ter vsem članom preiskovalne komisije za to poročilo. Pri tem je treba tudi ponovno ugotoviti, da je bil predlog o tem, da se ustanovi ta preiskovalna komisija – ta predlog je dala poslanska skupina Slovenske demokratske stranke – pravilen. Ta zahvala gre predvsem zaradi tega, ker nam to poročilo daje na eni strani vse podlage za to, da ugotovimo, na kakšni bazi oz. kako je pravzaprav delovala bančna praksa v tej državi, kakšne so bile dejansko povezave, kako so se dajali krediti, na drugi strani pa nam daje tudi vpogled v to, v kakšni državi dejansko živimo.
Enostavno lahko na podlagi tega, kar nam daje ta dokumentacija in to poročilo, ugotovimo, da živimo v državi, kjer imajo eni določene pravice in drugi imajo tudi določene pravice, samo te pravice niso enake. Živimo v državi prvorazrednih in drugorazrednih. Drugo, kar lahko ugotovimo, je to, da enostavno rečemo, kdo pravzaprav dejansko odloča v tej državi, kdo odloča, če želite, o investicijah, kdo odloča o tem, kdo bo dobil kredit in na kakšen način bo dobil kredit in kdo bo tudi ta kredit vrnil. Tukaj lahko ugotovimo številne povezane osebe, številna omrežja, ki delujejo in ki dejansko s svojim vplivom na vse vlade do zdaj, vplivajo tako, da ali preko nadzornih svetov ali preko menedžmenta dejansko uresničujejo svoje interese. Ti interesi pa niso tisti interesi, ki bi bili v korist ljudi. In ne nazadnje lahko s tem poročilom in to dokumentacijo ugotovimo, kdo plačuje vse te odločitve tega, če poenostavljeno rečem, omrežja. Plačujejo davkoplačevalci. Plačujejo davkoplačevalci predvsem zaradi tega, ker se preko bank daje denar, ki se ga potem ne vrača, račun pa se izstavi davkoplačevalcem. Tudi zato, ker imamo v državi še vedno in imeli smo jih tudi v zadnjih, če želite 70 letih in tudi v samostojni Sloveniji predvsem državne banke.
In v okviru te državne banke je najpomembnejša ena banka, to je Nova Ljubljanska banka. Okoli te banke se vse vrti. Vrti se od zgodnjih 60 let, ko je bila ta banka uporabljena za to, da se je formiral paralelni ekonomski sistem in da se je preko nje financirala Udba in da je Udba preko nje dejansko dobivala tudi denar. Po letu 1990 te organizacije ni več, Ustavno sodišče je glede te organizacije dalo svoje stališče, vendar sistem in metode in ne nazadnje ljudje so še vedno ostali takšni, kot so. In ta Nova Ljubljanska banka pokriva več kot 50 % tržnega deleža. In bankirji delujejo tako, da ko se daje nek kredit, predvsem če gre za večji kredit, se ustanovi t. i. sindikat, ta sindikat pove z drugimi besedami to, koliko kredita bodo poleg ene banke, to je navadno Nova Ljubljanska banka, dale še druge banke. In tudi odločitve o tem, ali se bo ta kredit vrnil ali ne, se navadno ureja preko t. i. sindikata, kjer se bankirji zberejo in odločijo kaj bodo naredili s posameznim klientom, ali ga bodo spravili v stečaj ali bodo odpisali ta kredit ali ne.
In gospe in gospodje, te strukture imamo še danes. In te strukture še danes določajo naše življenje. In ne nazadnje del teh struktur je pokazalo ravno to poročilo in ta dokumentacija. Ob tem z imeni in priimki, ob tem tudi vse vlade, ki delujejo in ki morajo delovati v imenu lastnika in kot lastnik, kar pomeni, da predlagajo nadzorne svete, da nadzorni sveti predlagajo uprave in tako naprej. Vendar, bodite prepričani, nihče v Novi Ljubljanski banki ne pride v upravo slučajno in nihče v nadzorni svet ne pride slučajno in nihče ni prišel v te institucije izključno zaradi tega, ker ga je predlagala neka vlada, popolnoma vseeno katera. Če ga ni to omrežje izvrglo ali zavrglo, če bi ga zavrglo ali ga je zavrglo, potem ta oseba tja ni mogla priti. In krog je tukaj sklenjen, preko nadzornih mehanizmov, na menedžment, na Banko Slovenije in ne nazadnje na vsako vlado.
In v takšni družbi živimo. In to nam je dala tudi ta dokumentacija in to poročilo. Skratka, da celoten finančni sistem vodi nekdo drug, ločen od države, da imamo prvorazredne in drugorazredne in da ti prvorazredni, njim je dovoljeno veliko več. In to imamo v povezavi s tem, da imamo državno banko in ta državna banka mora še zdaj obstajati. Ta državna banka bo zaradi teh ljudi in zaradi teh omrežij obstajala, dokler ne bo cena te banke en evro, da se bo dala zastonj. Kajti, dokler bodo imela omrežja privilegije od te banke, dokler bodo imeli poseben status, dokler bodo imeli posebne povezave, posebne telefone in tako naprej, tukaj so mišljeni telefoni, da neposredno lahko govoriš s predsednikom banke ali z članom uprave banke ali z vplivno osebo na banki, toliko časa bomo imeli to banko. Izgleda da se tudi v smislu tega državnega lastništva, ki pomeni državno lastništvo v tem, da imajo nekatere privilegije, drugi pa plačujejo te privilegije, se zdi tem osebam smiselno.
In tukaj je naloga nas politike in vsake vlade in tudi nadzornih organov, da enostavno te mreže pretrga, prekine in da dejansko jih na drugi strani tudi obsodi za kakršnakoli kazenska dejanja, kriminalna dejanja, ki so bila narejena. Tudi danes, mi nismo prišli do konca, nas čaka še veliko dela. Nas čaka še veliko dela, prvič, da se ugotovi odgovornost, in drugič, da se celoten finančni in bančni sistem naredi na novih in drugačnih temeljih. Dokler se to ne bo naredilo, bomo enostavno živeli v istem sistemu.
Če govorimo o samem poročilu, potem moramo reči, da daje številne primere, daje številne analitične primere, strokovne prakse, predvsem slabe bančne prakse. Predvsem take bančne prakse, ki se dejansko ne bi smele nikjer zgoditi. In v tem smislu je to poročilo in ta dokumentacija velik prispevek za nadaljnje delo in v Slovenski demokratski stranki bomo podprli tako poročilo kot tudi predloge sklepa. S tem, da enostavno naloga na tem področju ni končana. Čaka nas tudi v prihodnje veliko dela.
