RTV Slovenija je nadpovprečno velika državna televizijska hiša, z veliko zaposlenimi ljudmi. Pri takem številu se zagotovo najdejo dobri novinarji in nasploh medijski delavci, s čimer imamo v mislih vse od tehnikov, programerjev, do studijskih glasbenikov, ansamblov in pevskih zborov. Razprava o tem, ali je toliko ljudi res potrebno, je razprava zase, ki vključuje primerjave s tujimi državnimi televizijskimi hišami in za namene današnjega članka se je ne bomo dotikali. Danes nas bomo zanimalo, predpostavljajoč, da navkljub tehnološkemu razvoju in njegovim s pomočjo svetovnega trga razvitim potencialom, Slovenija še vedno potrebuje državno televizijsko hišo, ali omenjena količina s seboj prinaša raznolikost. Raznolikost, ki bi bila zrcalna slika davkoplačevalskega telesa, ki zaposlene v državni televizijski hiši plačuje.
Mitja Iršič, svetovalec za odnose z javnostjo na ministrstvu za kulturo, analitik in zagovornik prostih trgov, temu vsekakor ne verjame, saj redno opozarja na neuravnoteženost programa omenjene državne televizijske hiše. Tudi pred kratkim je na to temo objavil čivk.
Antikapitalizem in antimaerikanizem
In res se zdi, da med prispevki na “nacionalki” prevladujejo “antiamerikanizem”, “antikapitalizem”, “antirepublikanizem”, “antitrumpizem”, “prosocializem”, “prokomunizem”, “proklintonizem”, če s tem mislimo izrazito naklonjenost ameriški demokratski stranki, kar lahko prepoznamo, npr., pri poročanju Tomaža Stoparja iz demokratskih konvencij. Ali če se spomnimo tendencioznega intervjuja Špele Kožar z Jordan B. Petersonom, kjer je nasprotovala Petersonovi, sicer pavšalni, a dokaj korektni ugotovitvi, da tudi sama sodi med 1% najbogatejših ljudi v svetovnem merilu tako, da je dajala vtis, kakor bi to bilo moralno sporno.
Več si lahko preberete TUKAJ.
