Ana Zagožen je novoizvoljena svetnica mestne občine Ljubljana in deluje v Izvršilnem odboru SDS Ljubljana. Kmalu bo magistrirala iz medkulturnega menedžmenta in je prepričana, da je pomembno, da mladi ohranijo tradicionalne evropske vrednote. To je njena zgodba.
Kot pravi Ana Zagožen, je njena družina nekaj posebnega, saj so se včasih pošalili, da so kakor nomadi. Anin oče je bil iz Ljubnega ob Savinji, mama iz Slovenske Istre, živeli pa so v Velenju in v Ljubljani, zato so zanje značilne tako savinjske kot istrske lastnosti. Veliko so se morali prilagajati, saj so bili vsi zelo temperamentni in odločni. »Moj deset let starejši brat je samosvoj in brat v pravem pomenu besede,« pripoveduje Ana, ki ima veliko sorodnikov po vsej Sloveniji in tujini. Tako starši kot brat so ekonomisti, Ana pa se je odločila ubrati drugo pot. Študirala je sociologijo in odnose z javnostmi. Prijatelji ji velikokrat pravijo, da je umetnica po duši. »Oče je bil precej diplomatski in nekakšen mehčalec v družini, mami je zelo živa in temperamentna, kot je značilno za Istrijanko, brat je pa tudi čisto svoj,« pravi Ana Zagožen.
Podeželje in mesto
Ana je odraščala tako v mestu kot na podeželju, kjer so nanjo vplivali oboji stari starši ter drugi sorodniki in jo po malem vzgajali, zato je bilo njeno otroštvo zelo zdravo, lepo in zabavno. Zelo rada je bila v Savinjski dolini na vikendu, kjer se je s sosedovimi otroki igrala v naravi, z njimi kolesarila, rolala, igrala košarko in vozila moped. Pogosto so si kurili ognje in pekli koruzo, se kopali v Savinji in vsake toliko tudi kaj ušpičili. Med tednom je bila Ana Zagožen v tistih letih večinoma v Ljubljani v Šentvidu, kjer je obiskovala vrtec in se družila z vrstniki. Njeni najboljši vzorniki so bili vedno starši, ki so jo vzgojili v krščanskem duhu. Kot glavno vrednoto so ji na srce položili srčnost in ta ji, kot sama pravi, v življenju pomaga na vsakdanji poti. Kot otrok je Ana zelo rada slikala na platno, drsala in pisala pesmi. Ko pa je prišla na podeželje, je bila vedno rada v bližini živali in reke, saj ima narava v njenem srcu prav posebno mesto.
Knjiga po izbiri
Še posebej zanimiva so bila Anina šolska in študijska leta. Osnovno šolo je obiskovala v Šentvidu v Ljubljani. Od predmetov je imela najraje slovenščino, glasbo in slikanje, najraje je pisala domišljijske spise. Po končani Gimnaziji Evro Šola se je vpisala na Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani. »V gimnaziji sem najbolj uživala pri urah filozofije, sociologije in psihologije. Nekaj časa sem bila razredna blagajničarka in zbirala sredstva za izlete. Že takrat so mi zaupali vodenje financ,« v smehu pripoveduje Zagožnova. Šolska in študijska leta so jo izoblikovala in ji razširila obzorja v življenjskem, praktičnem in literarnem smislu. Za knjigo sicer ni najraje sedela, veliko bolj so ji bile všeč obšolske aktivnosti, v roke pa je rada prijela knjigo po lastni izbiri; branje raznovrstne literature ji ostaja blizu še danes. Po diplomi je njen študij nekaj časa počival, saj se je aktivneje vključila v mladinske organizacije, predlani pa se je vpisala na magistrski študij na FUDŠ, smer medkulturni mendežment. Tako zdaj končuje magistrsko nalogo pri dr. Matevžu Tomšiču, sicer pa jo poleg študija zanima še marsikaj.
(Celoten članek si preberite v reviji Demokracija.)
