1.7 C
Ljubljana
četrtek, 14 novembra, 2024

Večerna sanjarjenja Andreje Zakonjšek – Krt in Urške Križnik – Zupan

Piše: C. R. 

ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Radiem Slovenija – programom ARS in Slovensko filharmonijo izdaja digitalni album in CD z naslovom Večerna sanjarjenja v izvedbi aktualne nagrajenke Prešernovega sklada, sopranistke Andreje Zakonjšek – Krt in harfistke Urške Križnik – Zupan. Glasbenici sta nanj uvrstili izbor samospevov iz zakladnice francoske (Gabriel Fauré, Claude Debussy), nemške (Richard Strauss, Robert Schumann) in slovenske glasbe (Benjamin Ipavec, Katarina Pustinek Rakar), ki sta ga sicer pred arhivskim snemanjem za album zelo uspešno koncertno izvedli v vokalnem ciklusu Slovenske filharmonije v času popolnega zaprtja države, občinstvo pa ju je lahko spremljalo prek radijskega prenosa in video dostopa na daljavo.

„Skladbe na albumu izhajajo iz tega trenutka in prehajanja narave in z njo človeka od večerne zarje k jutranji zori. Zdi se namreč, da je tudi človeku ob večerih še toliko lažje stopiti čez nevidni prag duše in usmeriti pogled navznoter. V notranji pokrajini je mogoče obnavljati dogodke dneva in podoživljati globoke vtise, ki jih je v duši pustila podoba nekega predmeta ali osebe. Zvečer se tisti z zlomljenim srcem zatečejo v notranjo pokrajino, da bi si zacelili rane dneva; tisti, ki se jim ljubezenska sreča smehlja, sanjarijo o idealih in ljubljeni osebi; ljubitelji samote pa se pomirjeni s seboj in svetom zazirajo v bleščeče zvezde, ob katerih se počutijo majhne in velike hkrati. Vse človeške usode pa vsak večer poveže upanje, da bo naslednjega jutra sonce znova zasijalo, da bo z njim v zlatem siju zadihala vsa zemlja in z njo mi, poživljeni in prenovljeni,“ je o albumu zapisala muzikologija Katarina Šter.

Andreja Zakonjšek Krt

Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt se je rodila v Celju, kjer tudi živi. Diplomirala je na oddelku za glasbeno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru. Študij koncertnega petja je z odliko končala na Visoki šoli za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu pri profesorjih Karlheinzu Donauerju (oratorij) in Gerhardu Zellerju (samospev). Že med študijem se je izpopolnjevala pri prvakinji mariborske Opere, mezzosopranistki Dragici Kovačič. Profesionalno glasbeno pot je začela v Operi in baletu SNG Maribor, kjer je debitirala v sezoni 1995/1996 z vlogo Rozine v Rossinijevi operi Seviljski brivec. Od aprila 2016 je prvakinja mariborske Opere, občasno gostuje tudi v ljubljanski Operi. Poustvarila je več kot trideset opernih in operetnih vlog, med katerimi izstopajo: Popeja v Monteverdijevi operi Kronanje Popeje, Belinda v Purcellovi operi Didona in Enej, Grilletta v Haydnovem Apotekarju, v Mozartovih operah: Pamina (Čarobna piščal), Suzana (Figarova svatba), Zerlina in Elvira (Don Giovanni) ter Konstanca (Beg iz Seraja), Adina v Ljubezenskem napoju in Norina v Donizettijevem Don Pasqualeju, Elvira (Italijanka v Alžiru) in Berenice (Prilika dela tatu) Rossinija, v Verdijevih operah: Mimi in Musetta (La Boheme), Nannetta (Falstaff) in Amelia (Simon Boccanegra), Micaëla v Bizetevi operi Carmen, Antonia v Offenbachovih Hoffmannovih pripovedkah, Sophie v Massenetevem Wertherju, Margareta v Gounodevem Faustu, Metka v Humperdinckovi operi Janko in Metka, Rusalka v Dvořakovi Rusalki, Liù v Puccinijevi Turandot, Madame Lidoine v  Poulencovih Pogovorih karmeličank, v operetah: Adela in Rosalinda v Straussovem Netopirju ter Hanna in Valencienne v Leharjevi Veseli vdovi ter v operah slovenskih skladateljev: Maud – glavna vloga v prvi izvedbi opere Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, Jerica v Zlatorogu Viktorja Parme in Donna Francesca v Črnih maskah Marija Kogoja. Že več kot 25 let je tudi uspešna koncertna pevka. Pogosto izvaja samospeve in koncertno duhovno glasbo od zgodnjega baroka in klasicizma do 21. stoletja, posveča se tudi glasbi slovenskih skladateljev, sodeluje pri izvedbah sodobnih komornih skladb z vokalom in v prvih izvedbah novih del. Sodelovala je s komornim orkestrom Slovenicum, nastopila je s Slovenskim komornim zborom, sodeluje s simfoničnimi orkestri Slovenske filharmonije, RTV Slovenija in SNG Maribor ter s Celjskim godalnim orkestrom. Izvedla je številne recitale s pianistkami: Natašo Valant, s katero je izdala ploščo Slovenski in francoski samospevi (ZKP RTVS), Bredo Zakotnik in Danielo Candillari ter s harfistko Urško Križnik Zupan. Z različnimi sporedi baročne in sodobne glasbe je večkrat nastopila na Festivalu Radovljica. Za svoje presežne umetniške dosežke je decembra 2015 prejela nagrado Sama Smerkolja, leta 2017 je za svoje umetniško poustvarjanje prejela srebrni grb Mestne občine Celje, februarja 2022 pa je za stvaritvi opernih vlog Amelije in Margarete prejela nagrado Prešernovega sklada.

Urška Križnik Zupan

Harfistka Urška Križnik Zupan se je najprej učila igranja na klavir, šele pozneje se je srečala s harfo. Njena mentorja sta bila harfista Dalibor Bernatovič in Ruda Ravnik Kosi. Pri profesorici na ljubljanski Akademiji za glasbo Rudi Ravnik Kosi je z odliko diplomirala leta 2003. Udeležila se je več mojstrskih tečajev pod vodstvom uveljavljenih glasbenikov, kot so harfistke Patrizia Tassíni, Nicoletta Sanzin in Štefica Žužek ter profesor komorne igre in violinist Tomaž Lorenz. Bila je štipendistka kluba Soroptimist. Na državnih glasbenih tekmovanjih je prejela več nagrad. Od leta 2003 je harfistka v Orkestru Slovenske filharmonije, ob tem nastopa solistično in v različnih komornih skupinah ter na festivalih, kot so Festival Ljubljana, Piranski glasbeni večeri, Festival Slowind in Vranski poletni večeri. Vrsto let je poučevala v Ljubljani, Celju in Novi Gorici, od septembra 2020 pa je pedagoginja na Glasbeni šoli Domžale.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine