Decembra 2016 je bil v prostorih mariborskega Mestnega odbora Slovenske demokratske stranke (SDS) ustanovljen lokalni odbor Slovenske demokratske mladine (SDM) Maribor. Za predsednico je bila s podporo vseh navzočih članov izvoljena Janja Celcer, ki odbor vodi še danes. To je njena zgodba.
Glede na to, da praviloma mladih politika ne zanima, smo Janjo Celcer vprašali, kaj jo je pritegnilo pri »umetnosti mogočega«. Priznava, da je bila precej časa za politiko povsem nezainteresirana, čeprav je njen oče, odkar pomni, dejaven v lokalni politiki. Politika ji je bila tako rekoč položena v zibko, z njo je odraščala in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo tudi sama odločila za preboj. Ugotovila je namreč, da lahko z včlanitvijo v politično stranko pripomore k boljši prihodnosti. »Zanimivo je, da je vse v našem življenju povezano s politiko,« pravi naša sogovornica.
Pomen političnega delovanja
Družina jo je na njeni poti vedno podpirala in ji stala ob strani. »Je bilo pa ob vstopu v politiko kar nekaj kislih obrazov in nejevolje v krogu prijateljev in znancev,« je odkrita Celcerjeva. Stoična in ponosna, kot je 23-letna Janja, se je spustila v kar nekaj konfliktov in polemik, da bi ubranila svoja stališča in prepričanja. »Ko pa sem ugotovila,« pripoveduje, »da gre samo za nevoščljivost in zamegljen pogled na politiko, se na nesprejemanje moje politične poti v družbi nisem preveč ozirala.« Bi bilo pa po njenem mnenju za slovensko družbo ključno, da bi državljani v večji meri politično delovali. In to vse generacije. »Sicer pa mladi in starejši pogosto nimamo enakega pogleda na situacije, zato je pomembno, da smo vključeni tako eni kot drugi in da imamo možnost vplivati na spremembe tudi mladi,« razlaga. Mladim sicer pogosto očitajo, da ne vedo nič o osamosvojitvi Slovenije in o političnih funkcijah v državi. Sogovornica je prepričana, da bi bila volišča veliko bolje obiskana, če bi mladi politiko sploh razumeli. Tako pa se velikokrat odločajo na podlagi drugih mnenj in pri odločitvah ne zasledujejo svojega prepričanja. Sogovornica nam pojasni, da bi morali kot družba spodbujati udeležbo na volitvah, ker je, kot je ugotovila tudi sama, to ključ do sprememb. Za politično delovanje mladih se zavzema tudi evropska poslanka Romana Tomc, ki je tudi Janjina politična vzornica in jo je navdušila že ob njunem prvem srečanju.
Talente prepleta s šolo
In kot kažejo Janjini uspehi po komaj dveh letih prehojene politične poti, so obeti za njeno kariero zelo spodbudni. Že kmalu po včlanitvi v stranko SDS je zasedla mesto predsednice SDM Maribor, v lanskem letu pa je bila izvoljena za podpredsednico SDM na državni ravni. Prostora za spremembe je vsekakor veliko. Zlasti na Štajerskem, ki še vedno velja za odtujeno regijo. Janja je namreč pristna Štajerka. Že vse življene skupaj z družino živi v Mariboru. Ima sestro dvojčico, a pravi, da sta si povsem različni. Sebe opiše kot komunikativno, delavno, samostojno, vztrajno, profesionalno, usmerjeno k rezultatom, organizirano in precej umirjeno. Vse te značilnosti ji bodo v politiki gotovo prav prišle. Zaupa pa nam, da ima poleg diplomatskega tudi nekaj ustvarjalnega talenta. Že v osnovni šoli je bila v ospredju na likovnem področju, umetniško žilico pa je, zanimivo, izrazila pri kozmetiki. Leta 2014 je tako končala Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo v Mariboru in pridobila naziv kozmetičnega tehnika. »Še posebej sem ponosna na zmagovalne stopničke na državnem in dveh mednarodnih tekmovanjih, ki sem se jih udeležila,« se pohvali. Ker se zaveda, da je dober videz tudi odraz dobrega zdravja, se je odločila znanje poglobiti na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru. Na vprašanje, kako daleč je s študijem glede na to, da je njen študijski proces zmotil vstop v politiko, Janja odgovarja, da ta čas končuje prvostopenjski dodiplomski bolonjski študij zdravstvene nege. Po končanem študiju bo po izobrazbi diplomirana medicinska sestra. Je pa ob študiju in študentskem delu ambicije v politiki potrdila tudi z vpisom na Akademijo Jožeta Pučnika, ki jo je končala v lanskem letu.
Njene vrednote
Ob vsem tem ne preseneča, da ob poizvedovanju o njenih hobijih zavzdihne in prizna, da prostega časa ni veliko. »Ga pa skušam izkoristi v polni meri,« pristavi. Janja proste dni najraje preživi v naravi. Zaupa nam, da sta s fantom velika ljubitelja gora. Kadar čas dopušča, se povzpneta bliže oblakom in uživata v lepoti vršacev. Njen hobi je tudi tek. Ker je velika športna navdušenka, se lahko brez slabe vesti pregreši z dobro hrano. Rada namreč kuha in preizkuša nove recepte. Pripomni, da so zlasti njene sladice pogosto deležne pohval. Doma je na kmetiji, tako da par pridnih rok v kuhinji vedno pride prav. Zelo je vesela, da je del družine tudi labradorka Lajka. »Je zelo pametna in igriva psička, ki prav prijazno pozdravi prav vsakega gosta na naši turistični kmetiji,« se razneži. Ko se dan preveša v noč in so vsakodnevne obveznosti pri koncu, pa Janja rada prebere kakšno dobro knjigo. »Duhovno,« poudari. »In katero bi priporočili našim bralcem?« jo vprašamo. Njen izbor je mojster pripovedovanja zdravilnih zgodb Jorge Bucay in njegova knjiga Zgodbe za razmislek. Verjame namreč v sočutje, solidarnost, kolektivno polnomočnost, enakost, popolno demokracijo, individualno svobodo, strpnost, sodelovanje, mir in sožitje. Ocenjuje, da dandanes družbi manjkata prav sožitje in upanje.
Živeti za trenutek
Pojasni nam, da je na praksi, ki jo je opravljala v okviru študija, spoznala, kako hiter in neizprosen je življenjski krog. »Živeti bi morali za vsak trenutek,« pravi, »saj velikokrat ravno pri delu v zdravstvu prideš do situacije, ko se zaveš, kako srečen si lahko, da si takšen, kakršen si. Imaš probleme, vendar imaš zdravje!« Janja verjame, da je pomoč ljudem njeno poslanstvo. To jo osrečuje, saj je rada v stiku z ljudmi. Čeprav meni, da je po naravi morda včasih preveč ustrežljiva, pa je še vedno prepričana, da se dobro z dobrim vrača. »Pacienti mi pogosto rečejo, da sem ena boljših zdravstvenih delavk in da je ta humani poklic čisto zame,« pravi Cercerjeva. Glede na to, v kakšnem stanju je sistem, v katerem se bo morda zaposlila, pa odkrito priznava, da jo stanje v zdravstvu zelo moti in nenormalno odbija. »Priznam, da sem zaskrbljena – ne samo za svojo zaposlitev, temveč tudi za vse paciente in zaposlene v zdravstvu, ki trpijo zaradi tega sistema,« pojasni in se strinja, da je zdravstveni sistem v dobro vseh deležnikov vsekakor potreben sprememb. Le želimo si lahko, da bomo v času, ko bo morda Janja Celcer stopila na državni politični parket, okostnjake slovenskega zdravstvenega sistema že pospravili in se bo nova generacija slovenskih politikov ukvarjala s prijetnejšimi izzivi.
Opomba: Članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
