Med Krvavcem in naseljem Kokra so med vikendom na višini okoli tisoč metrov našli pokojnega Klemna Musulina. Kot navajajo, je padel čez višji skalni skok in umrl.
»Iskalno območje je bilo razdeljeno na kar 61 območij, ki jih je do 12. ure pregledovalo 240 usposobljenih iskalcev. 11 območij je bilo takih, da so zahtevala alpinistično opremo in visoko stopnjo usposobljenosti iskalcev. Ta območja so pregledovali policisti gorske enote in gorski reševalci. V iskalni akciji sta bila uporabljen tudi policijski helikopter, ki je pregledoval najbolj nedostopna območja Krvavca, in brezpilotnik,« so zapisali ob reševalni akciji.
Medtem se po spletu širi šokanten zapis, ki ga je napisala sodelavka žene pokojnega. Klemen se je v noči na soboto, 10. novembra, domnevno s službene zabave na Krvavcu v dolino podal sam, takrat pa se je za njim izgubila vsaka sled. In ravno to je bistvo zapisa …
Ni potrebno vec besed..
Pod vtisi dogodkov ki so se odvili v preteklem tednu in nesrečnim in žalostnim koncem, pišem tale post…ne zato ker je Sonja moja sodelavka, ne zato ker je bil… pokojni Klemen njen mož ampak zato, ker je bil sin, brat, mož in oče in ker je bil SAM! In zato, da bi poskušala vplivati na to, da se kaj takega več ne ponovi. Prihaja čas novoletnih žurk in euforija norega decembra. Prednovoletne zabave službene ali pa v krogu prijateljev, sošolcev, kolegov. Vsi si kdaj pa kdaj želimo zbežati iz mestnega vrveža nekam v naravo. Koče ali vikendi v hribih so vcasih tocno tisto kar se išče. Poje se kaj, zapleše in zapoje in pa seveda popije tudi kak kozarec ali več alkohola. Zapaše kdaj oditi tudi na svež zrak ali pa prizgati cigareto in nemalokrat fantje, kot fantje, gredo tudi kam za kak grm lulat, ker je pac gužva v stranišču. Prosim vas, vedno imejte en drugega na očeh. Ne glede na to kaksen zur se odvija, vedno imejte v mislih da ste prisli skupaj, živi in zdravi in da taki morate s prizorisca žurke tudi oditi. Ni nujno da je ta nekdo ki je sel ven na zrak pijan kot čep, lahko da mu je slabo, da mu kaj kar je pojedel ni pasalo. Gre ven na zrak, v temi ne vidi kam stopa, postane mu slabo, se mu zvrti in pade…lahko pade kam na tla tik pred vhodom, lahko pa pade v kako grapo, globel ali pa se enostavno skotali globje v gozd. In tam lezi v nezavesti…vi ne veste, da je sel / sla ven. Okupirani ste sami s sabo in s pijaco ki jo držite v rokah. Ta nekdo pa po doglednem času pride k sebi. Odpre oci. Tema!!!!! Kamorkoli se obrne tema. Pri padcu mu iz zepa odleti telefon, nima luci, ne more nikogar poklicat in zacne tavat…zivalski nagon v nas nas žene da tavamo, iščemo izhod…v temi ne vidi kje hodi…uro, dve, tri….utrujen, prestrasen, lahko tudi poskodovan…druzba ta cas pocasi zakljucuje, nekaj jih je šlo že domov…drugi v rožicah obirajo preostali kolektiv…ta nekdo, vaša sestra, hči, žena, mož, brat, oče pa doživlja agonijo….in vse kar si želi je da najde izhod in objame zopet svoje najdražje….ZATO!!!!! ZATO NIKOLI AMPAK NIKOLI NE IZPUSTITE IZ OČI NOBENEGA SODELAVCA, SODELAVKO, KOLEGA, ZNANCA, PRIJATELJA…VSI MI SI ŽELIMO OBJEMA SVOJCEV IN UDELEŽBE NA NASLEDNJI SINDIKALNI ZABAVI….
Slavic Dejan brat moj, ti veš zakaj sem to napisala!
