13.4 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Skrivnost filma po Bertoluccijevo

Piše: Petra Janša

Minuli torek je minilo 80 let od rojstva znanega italijanskega filmskega režiserja Bernarda Bertoluccija, ki je med drugim režiral filme, kot so Konformist, Zadnji tango v Parizu, Zadnji kitajski cesar, Čaj v Sahari in Mali Buda.

Ob obletnici so se leta 2018 preminulemu režiserju v založbi La Nave di Teseo poklonili z izdajo njegove avtobiografije. V knjigi Il mistero del cinema (Skrivnost filma), ki je v italijanskih knjigarnah že na voljo, Bertolucci predstavi svojo osebnost in tudi svoje ustvarjanje. Režiserjeve zapiske »preproste lepote« sta na novo odkrila žena Clara Peploe in Michele Guerra. V besedilu Bertolucci med drugim zapiše, da se mu zdi filmski svet po toliko letih in po toliko filmih še vedno skrivnosten. »Rojstvo filma, prva zamisel, jezik tvoje kamere, slog, alkimija med kraji, igralci, lučjo. Kljub temu je film, ki je pred menoj, še vedno skrivnost,« so misli, ki jih je zapisal ob prejemu častnega doktorata Univerze v Parmi leta 2014.

Preplet zasebnih spominov in filma

Kot piše Ansa, je znani režiser svojo umetniško avtobiografijo gradil kot preplet zasebnih spominov in filma. Opisuje denimo odraščanje na podeželju v duhu lepote in poezije. Rodil se je 16. marca 1941 v Parmi. Njegova mati je bila učiteljica, oče pesnik Attilio, umetnostni zgodovinar in filmski kritik. Prav tako pa se v knjigi dotakne svojih prvih srečanj z umetnostjo, prijateljevanja s Pierom Paolom Pasolinijem in Albertom Moravio in navdušenja nad francoskim novim valom. Prav tako je režiser popisal intimne družinske spomine, kraje, ki jih je raziskoval, težave, ki jih je imel kot mladi ustvarjalec pri snubljenju producentov, in pa ponos ob tem, ko je za svoje delo prejemal nagrade na največjih svetovnih filmskih festivalih. V središču vsega tega pisanja pa je skrivnostnost njegovega filmskega ustvarjanja.

Zadnji tango v Parizu

Bertolucci je obiskoval Univerzo v Rimu in sprva zaslovel kot pesnik, nato pa je postal Pasolinijev asistent pri filmu Berač (1961). Univerzo je nato zapustil in leto zatem posnel svoj prvi film Botra smrt (1962). Po podatkih velikega svetovnega biografskega leksikona Osebnosti se je uveljavil s filmi Pred revolucijo (1964), Pajkova strategija (1969) in Konformist (1970) po romanu Moravie, veliko pozornost pa je zbudil z Zadnjim tangom v Parizu (1972), ki je bil v Italiji nekaj časa celo prepovedan. Zatem se je lotil snemanja filmov, ki so po dolžini in vsebini dosegli epske razsežnosti ter imeli zaradi slikovitosti in razkošne scenografije že vse značilnosti spektakla. To so film 1900 (1976), filmska freska iz kitajske zgodovine z 19.000 statisti Zadnji kitajski cesar (1987) in Mali Buda (1993). Med dvema ducatoma njegovih filmov so pomembni še Luna (1978), Tragedija smešnega človeka (1980) in Čaj v Sahari (1990). Njegov zadnji film, naslovljen Jaz in ti, je iz leta 2012.

Filmske nagrade

Leta 1988 je prejel oskarja za najboljšo režijo in scenarij za Zadnjega kitajskega cesarja, med številnimi priznanji, ki jih je prejel, pa sta tudi zlati lev za življenjsko delo na beneškem filmskem festivalu leta 2007 in častna zlata palma na filmskem festivalu v Cannesu leta 2011. Po dolgi bolezni je umrl 26. novembra 2018 v Rimu.

Filmski izbor z Bernardom Bertoluccijem

Zadnji tango v Parizu (1972) Kultna in zelo kontroverzna, ponekod prepovedana ali močno cenzurirana dekadentna erotična psihodrama o prekletem, bolnem, agresivnem ljubezenskem razmerju med ostarelim Američanom (Marlon Brando), ki je prišel v Pariz pozabljat samomor žene, in mlado, kljubovalno, frivolno Francozinjo (Maria Schneider).

1900/Dvajseto stoletje (1976) Ta obsežna drama spremlja dva prijatelja iz otroštva v severni Italiji v začetku 20. stoletja. Alfredo Berlinghieri (Robert De Niro) in Olmo Dalcò (Gérard Depardieu) odraščata kot tesna prijatelja kljub razrednim razlikam. Vendar se oddaljita, ko odrasteta, saj Alfredo prejme v posest dediščino, Olmo pa zagovarja pravice delavcev. Ko leta minevajo, v državi narašča fašizem, njune vrednote pa se znajdejo na nasprotnih bregovih.

Zadnji kitajski cesar (1987) je italijansko-britanski epski biografski dramski film in prikazuje življenje zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija. Pu Jijevo življenje je prikazano od kronanja za cesarja pri slabih treh letih do njegovega pridržanja in politične rehabilitacije s strani Komunistične partije Kitajske. Ljudska republika Kitajska je kot prvemu zahodnemu celovečernemu filmu dovolila snemanje v pekinškem Prepovedanem mestu. Na 60. podelitvi je osvojil devet oskarjev, tudi za najboljši film in najboljšo režijo. Osvojil je še štiri zlate globuse in tri nagrade BAFTA, obakrat tudi za najboljši film.

Mali Buda (1993) Keanu Reeves in Bridget Fonda sta zvezdi tega spektakla. V ameriškem velemestu deček z družino odkriva zgodbo o princu v čudežni deželi. Toda zgodba postane resničnost, ko pridejo tibetanski menihi, ki iščejo reinkarnacijo svojega voditelja, za katerega verjamejo, da je izbral dečkovo telo. Nenadoma se njihovi svetovi srečajo in Američani se odpravijo na neponovljivo pustolovščino.

Čaj v Sahari (1990) Zgodba govori o ameriškem zakonskem paru (John Malkovich in Debra Winger) in prijatelju (Campbell Scott) na popotovanju po severni Afriki leta 1947 v iskanju skrivnosti puščave. Ameriški par potuje v tujino, da oživi svojo zvezo. Toda ko se potovanje zavleče, se zdi njun poskus zaman. Film, posnet v težkih razmerah v Alžiriji in Nigru, poskuša biti knjižen in introspektiven.

Jaz in ti (2012) je italijanska drama, posneta po istoimenskem romanu Niccolòja Ammanitija. Film je bil predvajan zunaj konkurence na filmskem festivalu v Cannesu leta 2012. Bil je zadnji Bertoluccijev celovečerni film pred smrtjo, 26. novembra 2018. In zgodba? Štirinajstletni Lorenzo ima težave pri komunikaciji z drugimi ljudmi in več pozornosti posveča svojemu notranjemu svetu. Ko gre njegov razred za en teden na smučanje v gore, se na skrivaj nastani v kleti svoje stanovanjske hiše. Njegovo osamljenost prekine nepričakovan obisk neznane deklice, katere zgodba je tesno prepletena z zgodbo Lorenza in njegove družine.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine