Nova analiza družbe Boston Consulting Group razkriva, da bi kriza, povezana z epidemijo covida-19, lahko za več kot desetletje pospešila pričakovan upad povpraševanja po fosilnih gorivih, zaradi česar je vrnitev na vrhunec iz leta 2019 malo verjetna.
Medtem ko so kratkoročni vplivi pandemije covida-19 na svetovno gospodarstvo že vidni, pa kriza lahko pomembno dolgoročno vpliva na svetovne energetske trge, nakazuje nedavna raziskava družbe Boston Consulting Group (BCG). Raziskava z naslovom »Ali smo že presegli vrhunec povpraševanja po fosilnih gorivih?« tako ugotavlja, bi lahko kriza novega koronavirusa za več kot desetletje pospešila pričakovan upad povpraševanja po fosilnih gorivih v primerjavi z lanskoletnim vrhom.
BCG je analiziral prihodnjo potrebo po energiji in energetski mešanici po treh ekonomskih scenarijih, ki predstavljajo okrevanje trga v obliki črke V, U in L. Zelo verjetno je, da bo trenutna kriza v prihodnjem desetletju znatno upočasnila porast svetovnega povpraševanja po fosilnih gorivih. Če bo počasnejše gospodarsko okrevanje spremljalo zmerno pospeševanje prehoda s fosilnih goriv na obnovljive vire, na kar nakazujejo ukrepi za »zeleno obnovo«, ki jih trenutno sprejemajo v večini držav, potem se povpraševanje po fosilnih gorivih ne bo več dvignilo nad ravni iz leta 2019.
Po takšnem scenariju bi se vpliv razlikoval glede na surovino in regijo. BCG pričakuje, da si bo med fosilnimi gorivi najtežje opomogel premog, na drugi strani pa bo povpraševanje po zemeljskem plinu verjetno nadaljevalo svojo pot rasti. Krivulja povpraševanja po nafti se bo gibala nekje vmes.
“Morda smo dosegli kritično prelomnico energetskih trgov. Gospodarski vpliv pandemije novega koronavirusa, zmanjševanje energetsko intenzivne gospodarske rasti in nadaljnje naložbe v trajnostno energijo skupaj močno vplivajo na povpraševanje po fosilnih gorivih,” je povedal Tomislav Čorak, generalni direktor in partner v BCG. “To bi bistveno spremenilo realnost mnogih energetskih podjetij veliko prej, kot so pričakovala,” je še dodal.
Glede na scenarij okrevanja bodo dobički in pozicije energetskih podjetij na kapitalskih trgih pod pritiskom. Morala bodo zmanjšati stroške in povečati svojo odpornost na trajnejše okoliščine nizkih cen. Hkrati bodo morala okrepiti prizadevanja za preoblikovanje svojih portfeljev, poslovanja in naložb.
V boju proti podnebnim spremembam dosežen “vrh fosilnih goriv” ni razlog za zadovoljstvo. “Vrhunec povpraševanja po fosilnih gorivih je morda za nami, toda ne nujno iz pravih razlogov,” pravi Čorak. “Če ne bomo temeljito preoblikovali našega gospodarstva, bodo projekcije emisij ostale nezdružljive s potjo zmanjševanja globalnega segrevanja za 1,5 °C ali 2 °C. Te preobrazbe pa zagotovo ne bodo olajšale nizke cene fosilnih goriv.”
Celoten članek je dostopen na tej povezavi.
|
|
|||
|
|
|||
