Čeprav živimo v časih, ko so ideološki spopadi čedalje bolj ostri, pa velja v takih primerih uporabiti satiro. Ena od oblik satire so tudi aforizmi.
Marsikdo se bo spomnil, da smo še pred leti v Demokraciji objavljali aforizme sedaj že pokojnega Žarka Petana, sicer znanega režiserja in pisatelja. Žarko Petan je večkrat aforizme narekoval kar po telefonu.
Tokrat pa objavljamo nekaj aforizmov našega novinarja Gašperja Blažiča. Nekateri so zelo sveži, drugi malo starejšega datuma.
Živimo v času, ko je pozitivno v resnici negativno. In obratno. #covid19
Sodobni revolucionarji nam kažejo osle. Eden od njih zna pokazati tudi pujsa. Da bi vanj zbasal čim več denarja.
Nekateri se tako vneto boksajo v glavo, da ima vsa država pretres možganov.
Veliko je odvisnikov od komunizma, komun za odvajanje pa nikjer nič.
V medijih je kislih kumaric vedno dovolj. Le kozarcev za vlaganje je premalo.
Nekaterim se tako rola, da bi uvedli demokratični socializem. Problem bo, da če bo uveden, bodo tudi rolice papirja pošle.
Glede na potegovanje za položaj prve dame naslednikov KPS se lahko zgodi, da bodo tam pretočili še veliko solz.
Virus papagajskega ponavljanja floskul se največkrat prenaša med tistimi, ki se hvalijo, da znajo misliti s svojo glavo.
Bi radi naučili nekdanjega partijskega šefa demokratičnih pravil igre? Za začetek poskusite prisiliti naftnega šejka, da se naokoli prevaža samo s kamelami.
Proti razprodaji družinske srebrnine so največkrat tisti, ki jedo z aluminijastim jedilnim priborom.
Časi, v katerih živimo, niso rožnati. Še otroci ne gledajo več risanke Pink Panter.
Svojemu šefu niti mezinca ne upam pokazati, kaj šele iztegnjen sredinec.
Katoliška Cerkev je zapravila že na tisoče priložnosti, da bi propadla.
Časi perestrojke so že zdavnaj mimo. Pralni stroji za pranje denarja pa bodo vedno aktualni.
Za večino povprečnih ljudi sem svetnik, vendar svojo svetost skrivam kot kača noge.
Cesar ni nag samo takrat, ko je na nudistični plaži.
Bogatim se cedita mleko in med, revnim pa sline.
Mostograditeljstvo je nevarno početje. Hitro se zaredijo kakšni gradbeni tajkuni.
Težko je biti svoboden v glavi v deželi, kjer je že preveč takih brez glave.
Pri idejni megli tudi meglenke ne pomagajo.
Volitve niso za kastrate. Ne bodi vol, ko greš na volišče.
Obstajajo ljudje, ki jim je zdrava pamet ilegalno migrirala neznano kam.
Za tiste, ki z denarjem vlamljajo v nebeška vrata, na tem svetu ni sodišč in tožilstev.
Rdečih seznamov smo že navajeni – na njih nas imajo že najmanj 75 let.
Ko pometate kaj pod preprogo, prej preverite, če preproga ni slučajno leteča.
Naša država ima probleme z ventilatorji, takšnimi in drugačnimi. V nekatere od njih se velikokrat meče to, kar prihaja iz zadnje plati.
Ne čudite se, če boste sodnika, ki želi pravično soditi, našli zaprtega v sodu.
Meja med javnim zavodom in javno hišo je včasih skoraj nevidna.
Koruptivnost v Sloveniji se meri obratno sorazmerno glede na znesek – manjši greh je, če ti država časti 30 milijonov dolga, kot če ti podjetje plača prenočišče.
Moralna vrednost kolesarskega treninga vsak petek je nula.
Rdečesrajčniki se ponavadi po svojih besedah bojijo črnosrajčnikov in rjavosračnikov, črnce in rjavce pa imajo vedno radi.
Vsak intervju z zadnjim šefom CK na nacionalni televiziji je kot rapsodija v modrem. Tako po barvah kot po otožnosti odgovorov.
Kar se spodobi tišlerju, se ne spodobi obramboslovcu: ne moreta oba imeti status pivca.
Najbolj znan slovenski žvižgač, ki sicer pri žvižganju rad fuša, je v medijih obravnavan kot nekdo, ki je obsojen na galejo.
Slovenci imamo z Nemci vedno težave. Ne moremo jim priskrbeti niti nitke za kosilnico.
Nekdaj so se šli kolektivizem. Danes se gredo kolektorstvo. Tako v gradbeništvu kot v medijih.
Denar ne smrdi, a nekateri ga vseeno zelo radi perejo.
Možje, ki imajo hude žene, so hišnih preiskav že vajeni. Imajo jih vsak dan.
