Šel na tekmovanje je žvižgaško,
pa čeprav bil žvižg je suh, zategel
in je vedel, da ne bo zalegel,
žvižgal je in piskal navijaško.
V grlu pekla ga hudo je zgaga,
a se vendar z žvižganjem je silil,
zraven še z rokami vneto krilil,
da ga zgaga v grlu ne premaga.
S prstom kazal, ko je žvižg omagal,
nadomeščal ga je s pantomimo,
sekal brez glasu iz grla mimo,
a mu imidž je pri tem pomagal.
Imidž, da žvižgač ni običajni,
druga da veljajo zanj pravila,
je takoj dobil zagotovila,
da doseže nekaj v sili skrajni.
Uvrstijo ga med žvižgovalce,
ki samo nagrade tolažilne
jim delijo, dajo med zasilne
tretjega sveta ga tekmovalce.
