Persentinškov grunt da se poseda,
se razvedelo je po vsej vasi,
da so mimo tisti zlati časi,
ko podpirala ga vsa je čreda.
Vzel je Persentinšek dva persena,
pa spet druga dva čez slabo uro,
mož začel je privajalno kuro,
takšna vse soseske je ocena.
Ko se je pomirjeval najedel,
je nastopil Persentinšek strumno,
bleknil, kolikor se da pogumno,
da še stráhu ni povsem nasedel.
»Nč se ne bojim, čeprov sem padu,
važn je, da glava je še cela,
baba da še ni slovesa vzela,
da držim še v rok´ macolo, kladu.«
Enkrat padeš, pol se boš pa dvignu,
hudga nč, če zdej se mejhen padu,
važn da ta padec sem obvladu,
po naslednjem gor bom hitr švignu.«
Vzel še dva persena je dodatna,
da bi glavica ga ne bolela,
ko ob rob je znova priletela,
informacija prišla povratna.
Takšna vse soseske je ocena,
da držeč za glavo se nevidno
stopal Persentinšek je previdno,
s strahom gledal suho dno bazena.
