Na spletnih straneh medijev te dni čitamo, da se je Sodni svet, s predsednikom Kerševanom na čelu, spravil na okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića, češ da je kršil Kodeks sodniške etike, in sicer dve načeli: odnos in ugled sodnika.
Dejstvo je, da je okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić pri sojenju v zadevi Milka Noviča pokazal veliko mero strokovnosti, naravne inteligence logičnega razmišljanja in izjemno veliko mero poguma, da je imel moč in stabilnost ter je znal kljub pritiskom svojih kolegov, naj ga obsodi, pri sojenju zadeve Novič potegniti bistvene ločnice in odločitve, ki so pripeljale do končne in pravične razsodbe.
Okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić je ob razglasitvi sodbe v zadevi Novič ravnal povsem pravilno, ko je celotni javnosti povedal, da je v času sojenja od svojih kolegov prejemal številne grožnje in pritiske »naj Noviča obsodi«! V normalni demokratični državi, kjer je vpostavljena vladavina prava, mora vsakdo, ki prejema grožnje (bodisi milejše ali hujše, vse je potrebno vzeti zares, ne pa jih omalovaževati!) s strani nasprotnika, te grožnje javno povedati, da se napadalca v skladu s KZ-1 sankcionira.
Torej, naj se z imeni in priimki izpostavijo vsi tisti sodniki in sodnice, ki so strokovnemu in pogumnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću pri sojenju v zadevi Novič grozili in nanj pritiskali. Zanima me, kako je Sodni svet odločal v tej zadevi: ali je speljal dokazni postopek, ali je odločal brez dokazov, samo tako na počez – v smislu slovenskih sodišč: »rekla-kazala«, torej na osnovi »vaških čenč«, da je s svojo odločitvijo zaščitil napadalce namesto žrtev?!?
In nenazadnje bi moral Marjan Pogačnik kot predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, svojega kolega okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića zaščiti, ne pa da se je obrnil proti njemu in celo izjavil, da so njegove izjave pretirane in subjektivno doživete (vsako grožnjo je treba jemati resno, še toliko bolj, ker gre za kazenskega okrožnega sodnika!). In to bi moralo biti najbolj jasno prav g. Marjanu Pogačniku!
V vsaki demokratični državi, z urejenim in pravičnim pravosodnim sistemom, kar pa Slovenija očitno še ni, se vedno, ampak vedno zaščiti žrtev in ne napadalec!!! Sodni svet je s to odločitvijo glede sodnika Zvjezdana Radonjića ponovno odločil ravno nasprotno, torej nepravilno. Zaščitil je napadalce, namesto žrtev!
Kar se tiče kariere sodnika, je potrebno izpostaviti dejstvo, da si okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić ni uničil svoje kariere, pač pa si je pri poštenih državljanih Republike Slovenije zgradil velikanski ugled in spoštovanje. Je inteligenten, strokoven, pošten in pogumen, kar vse so vrline, ki jih mora imeti objektiven in neodvisen sodnik. To je bistvo vsakega sodnika in samo na takšen način si sodnik gradi kariero, ne glede na kateri instanci dela! Očitno je sodnik Zvjezdan Radonjić na Okrožnem sodišču v Ljubljani, žal, velika izjema, zato ga še toliko bolj spoštujem, da je imel v zadevi Novič moč in pogum, da je kazenski postopek v ponovljenem delu speljal strokovno in objektivno ter na koncu pravično razsodil! Bravo, g. Zvjezdan Radonjić!
Sodnemu svetu pa predlagam, da se začne obnašati demokratično in v smislu vladavine prava ter v tem in v vsakem drugem primeru ZAŠČITI ŽRTEV IN NE NAPADALCE, kot je to ponovno narobe odločil v konkretni zadevi!
Okrožni kazenski sodnik Zvjezdan Radonjić ni niti za kanček okrnil ugleda sodnikov in odnosa do svojih kolegov, ko je javno (ravnal je povsem pravilno) izpostavil grožnje določenih kolegov! Ugled in odnos sodnika so okrnili tisti njegovi kolegi sodniki, ki so sodniku Zvjezdanu Radonjiću grozili oz. nanj pritiskali, da bi v zadevi Novič razsodil nepošteno (te je potrebno sankcionirati).
Mira Marvin, Dol pri Ljubljani
Dol pri Ljubljani, 11. 9. 2019
