Govori se, da slovenska komunistična inteligenca, zlasti tista, ki zaseda vsa najvišja mesta, razen v politiki (kjer so na vrhu pretežno osebe s posebnimi potrebami), za sprejem islamskih vojnih zločincev pripravlja pred predsedniško palačo rdeči tepih in častno stražo (pa ne Šiškovo, ker je ta preveč slovenska ali nacionalistična!).
Prihajajoči islamski krvoločni zločinci pri slovenski intelektualni levici očitno vzbujajo upanje, da se bo po njihovem prihodu v Slovenijo končno spet vrnil tovariš Tito, nekakšen Dedek Mraz, s polno vrečo za komuniste sladkih daril, npr. kosti pobitih otrok, žensk in drugih premagancev, ki si pri komunističnih zločincih na takratni oblasti niso zaslužili niti sojenja, kaj šele človeka dostojni pokop. Končno prihajajo v Slovenijo sorodne duše Kidričev, Kardeljev, Ribičičev, Mačkov in podobnih.
Brez dvoma levičarska inteligenca v Sloveniji želi sprejeti čim več najhujših zločincev, ki so delovali (politizirali, morili in klali) v Islamski državi. Če pomislimo, so vsi trije naši predsedniki – države, vlade in parlamenta – ponosni, ker stoji pred eno glavnih političnih palač v Ljubljani kip narodnega heroja Borisa Kidriča, pravega komunističnega svetnika. Svetnik pa je lahko samo zato, ker za komunistične morilce iz druge svetovne vojne, še zlasti za množične, praktično ni bilo sodišč. Zanje so bili samo stoli, a ne na sodiščih, kjer bi jim bili sodili, temveč samo vladarski stoli, pogosto pa tudi tisti, za največje človekoljube, npr. v Združenih narodih (ZN). No, tam so še nacistom radi pogledali skozi prste.
Zato pa prihaja iz ZN najnevarnejša politika vseh časov, namreč globalistični multikulturalizem. To pomeni, da je tudi v primeru prihoda islamskih zločincev v EU močno na delu leva in celo komunistična politika ZN. Njen cilj pa je izbris vseh evropskih narodov (Nemčija ima žal tako sramotno zgodovino, da se s tem z veseljem strinja), ker brez naroda ni nacionalizma. Boj proti rasizmu in nacionalizmu pa je edino, kar se zdi še kolikor toliko moralno prepričljiva ideologija, ko je govor o sprevrženi levici, novem komunizmu in celo novem stalinizmu (npr. na Kitajskem).
Že zdaj je namreč v naših medijih iz dneva v dan manj svobode govora, zbiranja, kritiziranja vladajoče politike in zlasti zaupanja med ljudmi različnih svetovnih nazorov, ker se spet kažejo znaki ovaduštva drugače mislečih, podobnega udbovskemu v Titovi Jugoslaviji. Začelo se je prepovedovanje knjig, npr. gospoda Vodeba (res morda ne ravno marksistično feminističnega dela),tako da bomo marsikatero delo poslej lahko brali samo naskrivaj oziroma v tujini, , kakor nekoč v Jugoslaviji.
Za konec: slovenska leva inteligenca, ki ima glavno oblast v vseh pomembnih državnih institucijah, zlasti tistih, v katerih deluje naša intelektualna elita (nemalokrat močno jugonostalgična in skrajno leva, kot nekoč v Jugoslaviji), nedvomno podpira prihod krvoločnih, množičnih morilcev iz domnevno premagane Islamske države, ker ji ti ljudje vzbujajo upanje, da se bo po njihovem prihodu v Slovenijo končno spet vrnil tovariš Tito.
Frančiška (Franca) Buttolo
