9.3 C
Ljubljana
nedelja, 18 aprila, 2021

“Vojno dobičkarstvo”

Kot gradbeni inženir rojen na Tolminskem, sem se takoj po prvem potresu leta 1976, ki je imel epicenter v Huminu (it. Gemona) v Beneški Sloveniji in je pri nas največ škode povzročil v Posočju,  javil k oceni poškodb objektov v najhuje prizadetem Breginju. Ker sem bil zaposlen v tovarni ABK Šempeter sem se potem moral takoj lotiti projektiranja prototipa montažne stanovanjske hiše iz montažnih toplotno-izoliranih plošč, ki smo jih do takrat drugačnih oblik in z drugačnimi spoji serijsko izvajali le za fasade pretežno tovarniških hal. 

 

Takih montažnih hišk je bilo zelo hitro postavljenih in vseljenih kakih 100. Od tega jih je 80 Vlada takratne Republike Slovenije kot pomoč podarila tistim našim zamejcem v Beneški Sloveniji, ki so se jim hiše najhuje poškodovale in njihova sanacija res ni bila možna. 

Kasneje sem aktivno sodeloval tudi pri obnovi veliko hiš v zahodnem delu Slovenije. Razen v Breginju, ki je bil spomeniško zaščiten, sta se popravilo hiš s proti-potresno ojačitvijo in novogradnja začeli zelo hitro ali bolje takoj z veliko pomočjo takratne slovenske oblasti, ki je nudila strokovno pomoč in gradbeni material. Večina obnov in popravil poškodovanih hiš je bila v Posočju izvršena v lastni režiji poškodovancev. Pri tem sem sodeloval tako pri projektiranju kot tudi pri strokovni pomoči izvajanja velikega števila sanacij in novogradenj. Podobno, kot jaz, so k popotresni obnovi takoj priskočili na pomoč tudi drugi gradbinci od zidarjev, tesarjev do tehnikov in inženirjev. Ne spomnim se, na kakšne načine smo bili takrat plačani za ta dela. Mislim, da smo bili plačani tako, kot smo bili do takrat in kasneje, tam, kjer smo bili zaposleni. Domačini pa so bolj ogroženim nudili sosedsko pomoč.

Ker sem sodeloval pri vseh štirih zadnjih potresih v Posočju, lahko rečem , da so bili učinki prvih dvojčkov potresa maja in septembra leta 1976 tudi na naši strani meje večinoma hujši od učinkov dvojčka potresov z epicentrom pri nas v Krnskem pogorju v letih 1998 in 2004. 

Iz zgoraj opisanega in iz tistega, kar je napisano v priponki dokazujem, da imam močne strokovne argumente, za svoje mnenje:  

“Sestavljanje Zakona o popotresni obnovi objektov in o razvoju Posočja leta 1998 je pomenilo prve tri mesece po potresu dolgo nesmiselno zapravljanje časa z grdimi nameni sestavljavcev!”

Pri tem je zelo verjetno, da je bil g. Gantar, ki ga omenjam v priponki, takrat zaveden in na nek način prisiljen v tako vodenje dela svojega ministrstva, ki bi po svoje bolj sodil pod Zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo! 

Zamislite si, da bi naša sedanja vlada, ko je nastopila mandat, v času začetka širjenja epidemije začela pripravljati Zakon o ukrepanju proti korona-virusu! 

Kasneje so bili popotresnemu zakonu podobno namenoma zgrešeno pripravljeni in sprejeti tudi mnogi drugi naši zakoni (Zakon o sanaciji večjih zemeljskih plazov, Zakon o gradnji TEŠ 6, Zakon o drugem tiru in zelo verjetno še mnogi drugi).  

Poleg resničnih primerov dejanskega naklepnega “vojnega dobičkarstva” bi temu lahko rekli tudi grde protidržavne sabotaže. 

Nujno bo potrebno, da se kdo čimprej loti resne študije o vsem tem, dokler je še veliko ljudi, ki bi o tej temi lahko in radi marsikaj povedali ter pomagali marsikaj tudi dokazati!

Danilo Magajne

………………

Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.

V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.

Hvala Vam.

Zadnje novice

Sorodne vsebine